Kazalo
37 odnosi: Božidar Raič, Dramatično društvo, Dunaj, Franc Miklošič, Gorica, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, I. gimnazija v Celju, Ilirizem, Janez Majciger, Jezikoslovec, Klasična filologija, Klasični jezik, Kranj, Latinsko-slovenski slovar, Leksikografija, Ljubljana, Maribor, Mohorjeva družba, Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece, Pišece, Pleteršnikova domačija, Prevajalec, Seznam slovenskih jezikoslovcev, Slavistika, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenci, Slovenska matica, Slovensko-nemški slovar, Tezaver, Trst, Učitelj, Zagreb, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 13. september, 1840, 1923, 3. december.
Božidar Raič
Božidar Raič (pravo ime Matija Reich), slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezikoslovec, politik in publicist, * 9. februar 1827, Žvab, † 6. junij 1886, Ljubljana Raič se je rodil kmečkim staršema Juriju in Katarini (rojena Simic) na Žvabu, umrl v Ljubljani in je pokopan v grobnici pisateljskega društva na Navju v Ljubljani.
Poglej Maks Pleteršnik in Božidar Raič
Dramatično društvo
Dramatično društvo je bilo prva gledališka organizacija na Slovenskem, ki je delovala med letoma 1867 in 1920.
Poglej Maks Pleteršnik in Dramatično društvo
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Maks Pleteršnik in Dunaj
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Maks Pleteršnik in Franc Miklošič
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Maks Pleteršnik in Gorica
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (hrvaško Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti - HAZU) je hrvaška nacionalna akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Maks Pleteršnik in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
I. gimnazija v Celju
Stavba Gimnazije, fotografija Vekoslav Kramarič I. gimnazija v Celju, ustanovljena novembra leta 1808 v času Avstrijskega cesarstva, je ena najstarejših gimnazij v Sloveniji.
Poglej Maks Pleteršnik in I. gimnazija v Celju
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Maks Pleteršnik in Ilirizem
Janez Majciger
Janez (tudi Ivan) Majciger, slovenski etnolog, narodopisni pisatelj in filolog, * 15. november 1829, Kranjska gora, † 16. avgust 1909, Maribor.
Poglej Maks Pleteršnik in Janez Majciger
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Maks Pleteršnik in Jezikoslovec
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Poglej Maks Pleteršnik in Klasična filologija
Klasični jezik
Klasični jezik je jezik z obsežnim književnim izročilom, ki ga lahko označimo kot »klasičnega«, kar pomeni, da mora biti starodaven, s samoniklo tradicijo, neodvisno od drugih tradicij, imeti pa mora tudi bogato zapuščino književnih del.
Poglej Maks Pleteršnik in Klasični jezik
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Maks Pleteršnik in Kranj
Latinsko-slovenski slovar
Latinsko-slovenski slovar je slovar v 6 zvezkih, ki so izšli med letoma 1993 in 2007.
Poglej Maks Pleteršnik in Latinsko-slovenski slovar
Leksikografija
Leksikografíja ali slovaropísje (starogrško: lexikos - slovar +: grapho - pisati - pridevnik lexiko iz samostalnika lexis - govor, način govora, beseda) je veda, ki se deli na dve med seboj povezani disciplini.
Poglej Maks Pleteršnik in Leksikografija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Maks Pleteršnik in Ljubljana
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Maks Pleteršnik in Maribor
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Maks Pleteršnik in Mohorjeva družba
Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece
Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece je osrednja izobraževalna ustanova v krajevni skupnosti Pišece.
Poglej Maks Pleteršnik in Osnovna šola Maksa Pleteršnika Pišece
Pišece
Grad Pišece Cerkev sv. Mihaela Farovški mlin ob cerkvi Maksa Pleteršnika Pišece so vas v Bizeljskem gričevju v Občini Brežice.
Poglej Maks Pleteršnik in Pišece
Pleteršnikova domačija
Leta 1933 vzidana spominska plošča na rojstni hiši Zidanica nad domačijo Pleteršnikova domačija je slovenski literarni muzej, ki se nahaja v Pišecah v Občini Brežice.
Poglej Maks Pleteršnik in Pleteršnikova domačija
Prevajalec
Prevajalec je jezikoslovec, katerega naloga je prevajati besedilo oz.
Poglej Maks Pleteršnik in Prevajalec
Seznam slovenskih jezikoslovcev
Seznam slovenskih jezikoslovcev.
Poglej Maks Pleteršnik in Seznam slovenskih jezikoslovcev
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Maks Pleteršnik in Slavistika
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Maks Pleteršnik in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Maks Pleteršnik in Slovenci
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Maks Pleteršnik in Slovenska matica
Slovensko-nemški slovar
Naslovnica prve knjige ''Slovensko-nemškega slovarja'' v ponatisu (1974) Slovensko-nemški slovar (1894/95) je pomemben leksikografski dosežek na Slovenskem.
Poglej Maks Pleteršnik in Slovensko-nemški slovar
Tezaver
Tezáver (tudi tezávrus) je zbirka sopomenk (sinonimov), v kateri lahko najdemo besede s podobnim ali istim pomenom, včasih pa tudi protipomenke.
Poglej Maks Pleteršnik in Tezaver
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Maks Pleteršnik in Trst
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Maks Pleteršnik in Učitelj
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Maks Pleteršnik in Zagreb
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Sedež zveze Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je invalidska društvena organizacija »z namenom zadovoljevanja skupnih potreb njihovih članov po izvajanju posebnih socialnih in drugih programov in storitev, posebej prirejenih za slepe in slabovidne«.
Poglej Maks Pleteršnik in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
13. september
13.
Poglej Maks Pleteršnik in 13. september
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Maks Pleteršnik in 1840
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Maks Pleteršnik in 1923
3. december
3.
Poglej Maks Pleteršnik in 3. december