Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Adolf Heyrowsky, Avstro-Ogrska, Avstro-ogrske oborožene sile, Benno Fiala von Fernbrugg, Ernst Strohschneider, Eugen Bönsch, Frank Linke-Crawford, Franz Gräser, Franz Rudorfer, Friedrich Navratil, Godwin Brumowski, Gottfried von Banfield, Hansa-Brandenburg B.I, István Fejes, József Kiss, Julius Arigi, Kurt Gruber, Letališče Ajševica 1915-1916, Letališče Divača, Letališče Gorica 1911-1914, Letališče Tezno, Letalo, Major, Nadzorni balon, Nemško cesarstvo, Pilot, Prva svetovna vojna, Raoul Stojsavljevic, Tirolska fronta, Vojno letalstvo, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Zračna obramba.
Adolf Heyrowsky
Adolf Heyrowsky, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 18. februar 1882, Murau, † 1945.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Adolf Heyrowsky · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Avstro-ogrske oborožene sile
Avstro-ogrske oborožene sile so se delile na štiri dele.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Avstro-ogrske oborožene sile · Poglej več »
Benno Fiala von Fernbrugg
Benno Fiala von Fernbrugg, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 16. junij 1890, Dunaj, † 29. oktober 1964, Dunaj.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Benno Fiala von Fernbrugg · Poglej več »
Ernst Strohschneider
Ernst Strohschneider, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 6. september 1886, Aussig an der Elbe, Češkoslovaška, † 21. marec 1918 (KIFA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Ernst Strohschneider · Poglej več »
Eugen Bönsch
Eugen Bönsch, avstro-ogrski podčastnik, vojaški pilot in letalski as, * 1. maj 1897, Gross-Aupa, Bohemija, † 24. julij 1951, Ehrwald, Avstrija.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Eugen Bönsch · Poglej več »
Frank Linke-Crawford
Frank Linke-Crawford, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in po zmagah četrti letalski as avstro-ogrskega letalstva, * 18. avgust 1893, Krakov, Poljska, † 30. julij 1918, Guia, Italija (KIA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Frank Linke-Crawford · Poglej več »
Franz Gräser
Franz Gräser, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 26. oktober 1892, Nyírmada, † 17. maj 1918 (KIA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Franz Gräser · Poglej več »
Franz Rudorfer
Franz Rudorfer, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 29. julij 1897, Dunaj, † 19. november 1919.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Franz Rudorfer · Poglej več »
Friedrich Navratil
Friedrich Navratil, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 19. julij 1893, Sarajevo, † 1946, Jugoslavija.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Friedrich Navratil · Poglej več »
Godwin Brumowski
Godwin von Brumowski, avstro-ogrski letalski as, * 26. julij 1889, Wadowice, Galicija, † 3. junij 1936, Schiphol, Nizozemska Von Brumowski je bil najuspešnejši avstro-ogrski letalski as v prvi svetovni vojni.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Godwin Brumowski · Poglej več »
Gottfried von Banfield
baron Gottfried von Banfield, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 6. februar 1890, Herceg Novi, † 23. september 1986, Trst.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Gottfried von Banfield · Poglej več »
Hansa-Brandenburg B.I
Hansa-Brandenburg B.I je bil neoborožen vojaški trenažer in izvidni dvokrilnik prve svetovne vojne, ki ga je primarno uporabljalo letalstvo Austro-Ogrske.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Hansa-Brandenburg B.I · Poglej več »
István Fejes
István (tudi nemško: Stefan) Fejes, avstro-ogrski podčastnik, vojaški pilot in letalski as, * 30. avgust 1891, Raab, Madžarska, † 1. maj 1951.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in István Fejes · Poglej več »
József Kiss
József »Josi« Kiss, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 26. februar 1896, Bratislava, Avstro-Ogrska, † 24. maj 1918, Lamon (KIA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in József Kiss · Poglej več »
Julius Arigi
Julius Arigi, avstro-ogrski (sudetski Nemec) častnik, vojaški pilot in letalski as, * 3. oktober 1895, Decin, Bohemija, † 1. avgust 1981, Attersee, Avstrija.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Julius Arigi · Poglej več »
Kurt Gruber
Kurt Gruber, avstro-ogrski podčastnik, vojaški pilot in letalski as, * 1896, Linz, † 4. april 1918 (KIA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Kurt Gruber · Poglej več »
Letališče Ajševica 1915-1916
Po maju 1915 in vojni napovedi Italije, se je Avstroogrska obramba morala sorazmerno hitro organizirati in postaviti nove okope.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Letališče Ajševica 1915-1916 · Poglej več »
Letališče Divača
Letališče Divača (Letališče Ležeški Gabrk Divača) (ICAO kratica LJDI) je športno letališče, ki se nahaja na ozemlju občine Divača med Škocjanskimi jamami in Vremščico.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Letališče Divača · Poglej več »
Letališče Gorica 1911-1914
Letališče Gorica je bilo prvo vojaško letališče na slovenskih tleh.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Letališče Gorica 1911-1914 · Poglej več »
Letališče Tezno
Letališče Tezno je nekdanje civilno-vojaško letališče v Mariboru.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Letališče Tezno · Poglej več »
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Letalo · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Major · Poglej več »
Nadzorni balon
Britanski nadzorni balon leta 1908 Kitajski balon nad Združenimi državami Amerike leta 2023 Nadzorni balon je balon, katerega glavni namen je izvidništvo.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Nadzorni balon · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Pilot
Civilni linijski pilot Boeing 777Pilót ali pilótka oz.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Pilot · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raoul Stojsavljevic
Raoul Stojsavljevic, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 28. julij 1887, Innsbruck, † 2. september 1930 (KIFA).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Raoul Stojsavljevic · Poglej več »
Tirolska fronta
Tirolska fronta je bila ena izmed dveh front, ki sta sestavljali italijansko bojišče (druga fronta je bila Soška fronta).
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Tirolska fronta · Poglej več »
Vojno letalstvo
Vojno letalstvo je del oboroženih sil, ki skrbi za obrambo državnega zračnega prostora s pomočjo vojaških letal, helikopterjev in sredstev zračne obrambe.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Vojno letalstvo · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Zračna obramba
Zračna obramba je sistem opazovalnic, radarjev, radarskih postaj, raketnih protiletalskih sistemov, topniških in strojničnih protiletalskih orožij, katerih namen je preprečiti oziroma onesposobiti sovražnikove letalske sile v lastnem zračnem prostoru.
Novo!!: Avstro-ogrsko vojno letalstvo in Zračna obramba · Poglej več »
Preusmerja sem:
Cesarske in kraljeve letalske enote, Cesarske in kraljeve letalske čete, Luftfahrtruppen.
