13 odnosi: Ateizem, Boljševiki, Inteligenca (socialni sloj), Komsomol, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Marksizem, Petletka, Propaganda v Sovjetski zvezi, Religija, Religija v Sovjetski zvezi, Socializem, Sovjetska zveza.
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Ateizem · Poglej več »
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Boljševiki · Poglej več »
Inteligenca (socialni sloj)
Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Inteligenca (socialni sloj) · Poglej več »
Komsomol
Značka pripadnikov Komsomola Komsomol (rusko Комсомол) je zloženka iz polnega ruskega naziva Kommunističeskij sojuz molodeži (Коммунистический союз молодёжи oziroma v slovenskem prevodu Komunistična mladinska organizacija).
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Komsomol · Poglej več »
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Komunistična partija Sovjetske zveze · Poglej več »
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Komunizem · Poglej več »
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Marksizem · Poglej več »
Petletka
Plansko gospodarstvo oz.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Petletka · Poglej več »
Propaganda v Sovjetski zvezi
Vladimirja Lenina. Komunistična propaganda v Sovjetski zvezi je temeljila na marksistično-leninistični ideologiji z namenom krepitve oblasti? komunistične partije.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Propaganda v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Religija · Poglej več »
Religija v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina. Sovjetsko zvezo so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev Ruskega cesarstva.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Religija v Sovjetski zvezi · Poglej več »
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Socializem · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Zveza bojevitih ateistov in Sovjetska zveza · Poglej več »