Kazalo
13 odnosi: Ateizem, Boljševiki, Inteligenca (socialni sloj), Komsomol, Komunistična partija Sovjetske zveze, Komunizem, Marksizem, Petletka, Propaganda v Sovjetski zvezi, Religija, Religija v Sovjetski zvezi, Socializem, Sovjetska zveza.
Ateizem
Ateízem (grško: α-θεος.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Ateizem
Boljševiki
Boris Mihajlovič Kustodijev, ''Boljševik'', Olje na platnu, 1920, Državna galerija Tretjakova, Moskva Boljševíki so bili frakcija marksistične Ruske socialdemokratske delavske stranke, ki so prevzeli oblast v oktobrski revoluciji leta 1917.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Boljševiki
Inteligenca (socialni sloj)
Inteligenca (izobraženci/izobraženstvo, razumniki/razumništvo, intelektualci) je statusni sloj, ki ga sestavljajo univerzitetno izobraženi ljudje neke družbe.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Inteligenca (socialni sloj)
Komsomol
Značka pripadnikov Komsomola Komsomol (rusko Комсомол) je zloženka iz polnega ruskega naziva Kommunističeskij sojuz molodeži (Коммунистический союз молодёжи oziroma v slovenskem prevodu Komunistična mladinska organizacija).
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Komsomol
Komunistična partija Sovjetske zveze
Spominska znamka ob 16. kongresu KPSS Zbornik resolucij in sklepov KPSS, (1898-1953) Komunístična pártija Sovjétske zvéze (KPSZ, Коммунистическая партия Советского Союза) je bila edina dovoljena politična stranka v Sovjetski zvezi in najpomembnejša politična sila v tej državi.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Komunistična partija Sovjetske zveze
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Komunizem
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Marksizem
Petletka
Plansko gospodarstvo oz.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Petletka
Propaganda v Sovjetski zvezi
Vladimirja Lenina. Komunistična propaganda v Sovjetski zvezi je temeljila na marksistično-leninistični ideologiji z namenom krepitve oblasti? komunistične partije.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Propaganda v Sovjetski zvezi
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Religija
Religija v Sovjetski zvezi
Josifa Stalina. Sovjetsko zvezo so leta 1922 ustanovili boljševiki in pri tem razglasili dokončno razpustitev Ruskega cesarstva.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Religija v Sovjetski zvezi
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Socializem
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Zveza bojevitih ateistov in Sovjetska zveza
Prav tako znan kot Liga militantnih ateistov.