Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Alep, Aramejščina, Askeza, Beka (dolina), Bor (drevo), Državljanska vojna, Druzi, Evzebij Cezarejski, Fahredin Al Maan II., Feničani, Gorovje, Gozd božjih ceder, Hrast, Jeruzalem, Levant, Libanon, Libanonska cedra, Ludvik XIV. Francoski, Mameluki, Maroniti, Oront, Osmansko cesarstvo, Papež Klemen X., Plezanje, Prva svetovna vojna, Stara zaveza, Sufizem.
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Alep · Poglej več »
Aramejščina
Brez opisa.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Aramejščina · Poglej več »
Askeza
Janez Krstnik pridiga pokoro Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Askeza · Poglej več »
Beka (dolina)
Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu. Je severno nadaljevanje Jordanske riftne doline in s tem del Velike riftne doline, ki se razteza od Sirije do Rdečega morja. Dolina Beka je dolga 120 kilometrov in široka v povprečju 16 kilometrov. Ima sredozemsko podnebje z mokrimi, pogosto snežnimi zimami in suhimi, toplimi poletji. Regija prejme omejeno količino padavin, zlasti na severu, ker Libanonsko gorovje ustvarja padavinsko senco, ki blokira padavine, ki prihajajo z morja. Severni del ima povprečno letno količino padavin 230 milimetrov, v primerjavi s 610 milimetri v osrednji dolini. Kljub temu dve reki izvirata v dolini: Oront (Asi), ki teče proti severu v Sirijo in Turčijo, in Litani, ki teče proti jugu in nato proti zahodu do Sredozemskega morja. Od 1. stoletja pred našim štetjem, ko je bila regija del Rimskega cesarstva, je dolina Beka služila kot vir žita za rimske province Levant. Danes dolina predstavlja 40 odstotkov libanonske obdelovalne zemlje. Severni konec doline z redkimi padavinami in manj rodovitno prstjo se uporablja predvsem kot pašnik za pastirske nomade. Dlje proti jugu rodovitnejša tla podpirajo pridelke pšenice, koruze, bombaža in zelenjave, z vinogradi in sadovnjaki v središču Zahlé. V dolini pridelujejo tudi hašiš in gojijo vrtni mak (Papaver somniferum), ki se izvaža kot del nezakonite trgovine z mamili. Od leta 1957 je projekt hidroelektrarne Litani, vrsta kanalov in jez, ki so ob jezeru Qaraoun na južnem koncu doline, izboljšal namakanje kmetij v dolini Beka.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Beka (dolina) · Poglej več »
Bor (drevo)
Bor je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Novo!!: Libanonsko gorovje in Bor (drevo) · Poglej več »
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Državljanska vojna · Poglej več »
Druzi
Druzi so bližnjevzhodna verska skupnost, ki živi predvsem v Libanonu, Izraelu, na Golanski planoti in v Jordaniji, izseljenske skupnosti pa živijo tudi v ZDA, Kanadi, Latinski Ameriki, Avstraliji in Evropi.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Druzi · Poglej več »
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Evzebij Cezarejski · Poglej več »
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Fahredin Al Maan II. · Poglej več »
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Feničani · Poglej več »
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Gorovje · Poglej več »
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Gozd božjih ceder · Poglej več »
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Hrast · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Jeruzalem · Poglej več »
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Levant · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Libanon · Poglej več »
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Libanonska cedra · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Mameluki · Poglej več »
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Maroniti · Poglej več »
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Oront · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Papež Klemen X.
Papež Klemen X. (rojen kot Emilio Bonaventura Altieri), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. julij 1590, Rim, † 22. julij 1676.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Papež Klemen X. · Poglej več »
Plezanje
Skalna plezalca v steni Plezalci v Mount Fitz Roy, argentina Plezanje v Koglu Plezanje je ena od naravnih oblik gibanja, pri katerem se premikamo navzgor, kvišku, ali tudi navzdol, pomagajoč si z nogami in rokami.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Plezanje · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Stara zaveza · Poglej več »
Sufizem
Asketske skupnosti v islamu so od 8.
Novo!!: Libanonsko gorovje in Sufizem · Poglej več »
Preusmerja sem:
Džebel lubnan, Gorovje Libanon, Libanon (gorovje), Libanonske gore, Libanonsko pogorje, Pogorje Libanon.
