Kazalo
36 odnosi: Abeceda, Bustrofedon, Dajalnik, Deležnik, Dvojina, Glagolski čas, Glagolski način, Glagolski naklon, Glagolski vid, Imenovalnik, Indoevropski jeziki, Izumrli jezik, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Latinščina, Množina, Nedoločnik, Obrazilo, Predpreteklik, Rodilnik, Samoglasnik, Samostalnik, Sedanjik, Sklanjatev, Sklon, Slovenščina, Slovnična oseba, Slovnični spol, Slovnično število, Slovnica, Soglasnik, Srednji vek, Supin, Tožilnik, Vatikan, Zvalnik, 9. stoletje.
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Latinska slovnica in Abeceda
Bustrofedon
Napis v načinu bustrofedon, Kreta, 5. stoletje pr. n. št. Bustrofédon je izraz, ki označuje način pisanja, pri katerem se smer pisanja v vsaki naslednji vrstici obrne: če je prva vrstica pisana od leve proti desni, je druga od desne proti levi, tretja spet od leve proti desni in tako naprej.
Poglej Latinska slovnica in Bustrofedon
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Latinska slovnica in Dajalnik
Deležnik
Deléžnik (tudi particíp) je glagol v pregibni, pridevniški obliki.
Poglej Latinska slovnica in Deležnik
Dvojina
Dvojína (tudi duál) je v slovnici eno od slovničnih števil.
Poglej Latinska slovnica in Dvojina
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Latinska slovnica in Glagolski čas
Glagolski način
Glagolski način je glagolska kategorija in je izraz zveze med glagolom in njegovimi argumenti.
Poglej Latinska slovnica in Glagolski način
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Latinska slovnica in Glagolski naklon
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Latinska slovnica in Glagolski vid
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Latinska slovnica in Imenovalnik
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Latinska slovnica in Indoevropski jeziki
Izumrli jezik
Izumŕli jêzik je jezik, ki nikomur ni več materni jezik, je pa to bil.
Poglej Latinska slovnica in Izumrli jezik
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Latinska slovnica in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Latinska slovnica in Latinščina
Množina
Množina je slovnično število, ki zaznamuje več kot dve stvari.
Poglej Latinska slovnica in Množina
Nedoločnik
Nèdolóčnik (ínfinitiv) je nedoločna glagolska oblika, ki se končuje na -ti ali -či (na primer: hoditi, teči).
Poglej Latinska slovnica in Nedoločnik
Obrazilo
Obrazilo, afiks ali pona je morfem (ali morfemska zveza), s katerim delamo novo besedo, npr..
Poglej Latinska slovnica in Obrazilo
Predpreteklik
Prèdpretêklik je glagolska oblika iz opisnega deležnika na -l in preteklika pomožnega glagola biti (npr. storil sem bil).
Poglej Latinska slovnica in Predpreteklik
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Latinska slovnica in Rodilnik
Samoglasnik
Samoglásnik ali vokál je v jezikoslovju glas, za katerega tvorbo je značilna največja odprtost govorne cevi v primerjavi z zvočnikom in nezvočnikom.
Poglej Latinska slovnica in Samoglasnik
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Latinska slovnica in Samostalnik
Sedanjik
Sedánjik ali sedánji čàs je glagolski čas za izražanje navadno dejanj v trenutku govorjenja (t. i. prave sedanjosti), lahko tudi v preteklosti, prihodnosti oziroma brezčasnosti.
Poglej Latinska slovnica in Sedanjik
Sklanjatev
Sklanjatev je pregibanje samostalnikov, pridevnikov, zaimkov in števnikov po sklonu, spolu in številu.
Poglej Latinska slovnica in Sklanjatev
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Latinska slovnica in Sklon
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Latinska slovnica in Slovenščina
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Latinska slovnica in Slovnična oseba
Slovnični spol
Spol je slovnična lastnost, ki se je lahko v slovenščini določi.
Poglej Latinska slovnica in Slovnični spol
Slovnično število
Slovnično število je v slovnici količina, ki izraža število.
Poglej Latinska slovnica in Slovnično število
Slovnica
Slovnica (tudi gramatika) je sistem jezikovnih sredstev in njihovih medsebojnih odnosov.
Poglej Latinska slovnica in Slovnica
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Latinska slovnica in Soglasnik
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Latinska slovnica in Srednji vek
Supin
Supin je majhen nenaseljen otoček v skupini Brionskih otokov ob jugozahodni obali Istre severozahodno od Pule (Hrvaška).
Poglej Latinska slovnica in Supin
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Latinska slovnica in Tožilnik
Vatikan
Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.
Poglej Latinska slovnica in Vatikan
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Latinska slovnica in Zvalnik
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Latinska slovnica in 9. stoletje