Kazalo
46 odnosi: Antonio de Nebrija, Avtor, Španska inkvizicija, Burgos, Docent, Dramatika, Družbena slojevitost, Družbeni razred, Francesco Petrarca, Francija, Granada, Iberski polotok, Italija, Izabela I. Kastiljska, Javna hiša, Juan Luis Vives, Judje, Katoliška kralja, Komedija, Krščanstvo, Odkritje Amerike, Portugalska, Renesansa, Roman, Sevilja, Sokoli, Srednji vek, Stalna besedna zveza, Toledo, Tragikomedija, Univerza v Salamanci, 1469, 1492, 1499, 15. stoletje, 1500, 1501, 1502, 1504, 1507, 1519, 1526, 1595, 16. stoletje, 1632, 1792.
- Španska književnost
- Španski romani
Antonio de Nebrija
Antonio de Nebrija (1441–5. julij 1522), poznan tudi kot Antonio de Lebrija, Elio Antonio de Lebrija in Antonius Nebrissensis.
Poglej La Celestina in Antonio de Nebrija
Avtor
Avtor je oseba, ki je izvorno napisala ali izdelala določeno delo in ga ni le prepisala ali razmnožila.
Poglej La Celestina in Avtor
Španska inkvizicija
Pedro Berruguete: ''Sveti Dominik predseduje auto-da-feju.'' (1475) Španska inkvizicija je bila inkvizicija, ki je delovala v Španiji pod nadzorstvom španskih kraljev.
Poglej La Celestina in Španska inkvizicija
Burgos
Búrgos je mesto na severu Španije in zgodovinsko glavno mesto Kastilje.
Poglej La Celestina in Burgos
Docent
Docènt oz.
Poglej La Celestina in Docent
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej La Celestina in Dramatika
Družbena slojevitost
Družbena slojevitost je oblika strukturiranja, ki temelji na vlogi oziroma funkciji posameznika v družbi, predvsem na poklicni delitvi dela.
Poglej La Celestina in Družbena slojevitost
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej La Celestina in Družbeni razred
Francesco Petrarca
Francesco Petrarca, italijanski pesnik in pisatelj, filozof in teolog * 20. julij 1304, Arezzo, Italija, † 19. julij 1374, Arquà Petrarca, Padova, Italija.
Poglej La Celestina in Francesco Petrarca
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej La Celestina in Francija
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej La Celestina in Granada
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej La Celestina in Iberski polotok
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej La Celestina in Italija
Izabela I. Kastiljska
Izabela I. Kastiljska imenovana tudi Izabela Katoliška, kraljica Kastilje in Aragonije, * 22. april 1451, Madrigal de las Altas Torres, † 26. november 1504.
Poglej La Celestina in Izabela I. Kastiljska
Javna hiša
Javna hiša (tudi bordel) je prostor v katerem je za plačilo mogoče s prostitutkami imeti spolne odnose.
Poglej La Celestina in Javna hiša
Juan Luis Vives
Juan Luis Vives, latinsko Ioannes Lodovicus Vives, špansko-flamski renesančni humanist, filozof in pedagog, * 6. marec 1492, Valencija, Španija, † 6. maj 1540, Brugge, Flamska, Belgija.
Poglej La Celestina in Juan Luis Vives
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej La Celestina in Judje
Katoliška kralja
Katoliška kralja je naziv, ki sta ga prejela Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski.
Poglej La Celestina in Katoliška kralja
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej La Celestina in Komedija
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej La Celestina in Krščanstvo
Odkritje Amerike
''Kolumbovo izkrcanje''; naslikal Dióscoro Puebla, 1862 Izraz odkritje Amerike se nanaša na serijo zgodovinskih odprav, ki so se začele s prihodom kastiljsko-aragonske ekspedicije Krištofa Kolumba v Novi svet, na karibski otok Guanahaní, 12.
Poglej La Celestina in Odkritje Amerike
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej La Celestina in Portugalska
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej La Celestina in Renesansa
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej La Celestina in Roman
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Poglej La Celestina in Sevilja
Sokoli
Sokoli (znanstveno ime Falconiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino, Falconidae.
Poglej La Celestina in Sokoli
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej La Celestina in Srednji vek
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Poglej La Celestina in Stalna besedna zveza
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej La Celestina in Toledo
Tragikomedija
Trágikomédija (grško tragōdía.
Poglej La Celestina in Tragikomedija
Univerza v Salamanci
Univerza v Salamanci je najstarejša univerza v Španiji (odkar Univerza v Palenciji ne obstaja več) in ena najstarejših univerz v Evropi (skupaj z univerzami v Bologni, Parizu, Oxfordu, Cambridgeu, Padovi…).
Poglej La Celestina in Univerza v Salamanci
1469
1469 (MCDLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej La Celestina in 1469
1492
1492 (MCDXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej La Celestina in 1492
1499
1499 (MCDXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej La Celestina in 1499
15. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 12. stoletje | 13. stoletje | 14. stoletje | 15.
Poglej La Celestina in 15. stoletje
1500
1500 (MD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej La Celestina in 1500
1501
1501 (MDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej La Celestina in 1501
1502
1502 (MDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej La Celestina in 1502
1504
1504 (MDIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej La Celestina in 1504
1507
1507 (MDVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej La Celestina in 1507
1519
1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej La Celestina in 1519
1526
1526 (MDXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej La Celestina in 1526
1595
1595 (MDXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej La Celestina in 1595
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej La Celestina in 16. stoletje
1632
1632 (MDCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej La Celestina in 1632
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej La Celestina in 1792