Kazalo
38 odnosi: Abasidski kalifat, Armenci, Asirci, Črno morje, Bagdad, Baklava, Balkan, Bizantinska arhitektura, Bližnji vzhod, Fes, Filigran, Gazela (pesem), Homer, Iliada, Janičar, Judje, Kaligrafija, Karavanseraj, Kavkaz, Kebab, Konstantinopel, Konya, Millet (osmanska etnija), Mimar Sinan, Mošeja, Modra mošeja, Nastalik (pisava), Odiseja, Odrin, Pesništvo, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Selimova mošeja, Odrin, Sulejman I., Sulejmanija, Sultanat Rum, Tanzimat, Vodna pipa.
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Abasidski kalifat
Armenci
Armenci so narod oz.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Armenci
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Asirci
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Črno morje
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Bagdad
Baklava
Baklava je večplastna slaščica iz listnatega testa, polnjena z zdrobljenimi oreški in sladkana s sirupom ali medom.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Baklava
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Balkan
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Bizantinska arhitektura
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Bližnji vzhod
Fes
Fes Fes je bil v preteklosti pogosto nošeno pokrivalo glave.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Fes
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Filigran
Gazela (pesem)
Gazela (arabsko: ghasal - pletivo, preja) je krajša arabsko-perzijska nekitična lirsko pesniška oblika.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Gazela (pesem)
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Iliada
Janičar
Janičarski oficirjiJaničarji (turško: يڭيچرى, yeniçeri, sestavljenka iz besed yeni (nov) in çeri (vojak)) so bile elitne pehotne enote dvorne in telesne straže osmanskih sultanov.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Janičar
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Judje
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Kaligrafija
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Karavanseraj
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Kavkaz
Kebab
Döner kebab sendvič Kebab je tradicionalna mesna jed iz Bližnjega vzhoda, katere ime v dobesednem prevodu pomeni »vrteče se meso«.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Kebab
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Konstantinopel
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Konya
Millet (osmanska etnija)
V Osmanskem cesarstvu je bil Millet (narod ali etnija) religiozna skupnost katere člani so bili podvrženi zakonom svoje religije; islamskemu šeriatskemu pravu, krščanskemu kanonskemu pravu ali judovskemu pravu, odvisno kateri etniji oziroma verski skupnosti so pripadali.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Millet (osmanska etnija)
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Mimar Sinan
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Mošeja
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Modra mošeja
Nastalik (pisava)
مرا عهدیست با جانان که تا جان در بدن دارمهواداران کویش را چو جــــــــان خویشتن دارمحافظ شیرازی Nastalik (iz Našk in Taʿlīšk) je ena od glavnih ročnih kaligrafij pri pisanju perzijske abecede ter tradicionalno prevladujoč stil v perzijski kaligrafiji.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Nastalik (pisava)
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Odiseja
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Odrin
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Pesništvo
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Seldžuško cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Seldžuki
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Selimova mošeja, Odrin
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Sulejman I.
Sulejmanija
Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Sulejmanija
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Sultanat Rum
Tanzimat
Tanzimat Fermanı Tanzimat je izraz, ki se nanaša na reorganizacijo Osmanskega cesarstva, ki se je začela leta 1839 in končala s Prvim ustavnim obdobjem leta 1876.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Tanzimat
Vodna pipa
center Vodna pipa ali bolje znana kot šiša je eden izmed instrumentov za kajenje tobaka.
Poglej Kultura Osmanskega cesarstva in Vodna pipa