Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Kultura Castro

Index Kultura Castro

Kultura Castro (galicijsko cultura castrexa, portugalsko cultura castreja, asturijsko cultura castriega, špansko cultura castreña, kar pomeni »kultura utrdb«) je arheološki izraz za materialno kulturo severozahodnih regij Iberskega polotoka (današnja severna Portugalska skupaj z Galicijo, Asturijo in zahodnimi deli Kastilije in Leona) od konca bronaste dobe (ok.

Kazalo

  1. 41 odnosi: Akropola, Asturija, Baker, Bron, Bronasta doba, Castro de Santa Trega, Duero, Epitaf, Gaj Julij Cezar, Galicija (Španija), Gradišče, Granit, Halštatska kultura, Iberski polotok, Ječmen, Kastilja in Leon, Kositer, La Coruña, Lončarstvo, Luzitanija, Mars (mitologija), Mečnica, Miño (reka), Motika, Oppidum, Osrednja Mezeta, Oves, Pšenica, Pelod, Plinij starejši, Plug, Portugalska, Proso, Punske vojne, , Steklo, Strabon, Svebi, Svinec, Vino, Zlato.

Akropola

Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.

Poglej Kultura Castro in Akropola

Asturija

Asturija (španščina; asturijščina Asturije), uradno Kneževina Asturija (španščina Principado de Asturias; asturijsko Principáu d'Asturies; galicijsko-asturijsko Principao d'Asturias), je avtonomna skupnost z 10.600 kv.km in s približno milijonom prebivalcev na severozahodu Španije.

Poglej Kultura Castro in Asturija

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Kultura Castro in Baker

Bron

Različni predmeti iz brona Bron je ime za zlitine bakra s kositrom, aluminijem, svincem, berilijem, silicijem, manganom, železom in nikljem; vendar nikoli s cinkom, čigar zlitino z bakrom imenujemo med.

Poglej Kultura Castro in Bron

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Kultura Castro in Bronasta doba

Castro de Santa Trega

Castro de Santa Trega je galicijska utrdba in arheološko najdišče na pobočjih gore Santa Trega.

Poglej Kultura Castro in Castro de Santa Trega

Duero

Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.

Poglej Kultura Castro in Duero

Epitaf

Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.

Poglej Kultura Castro in Epitaf

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Kultura Castro in Gaj Julij Cezar

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Kultura Castro in Galicija (Španija)

Gradišče

Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.

Poglej Kultura Castro in Gradišče

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Kultura Castro in Granit

Halštatska kultura

Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.

Poglej Kultura Castro in Halštatska kultura

Iberski polotok

Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.

Poglej Kultura Castro in Iberski polotok

Ječmen

Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.

Poglej Kultura Castro in Ječmen

Kastilja in Leon

Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora.

Poglej Kultura Castro in Kastilja in Leon

Kositer

Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.

Poglej Kultura Castro in Kositer

La Coruña

La Coruña (galicijsko:, špansko La Coruña je mesto in občina Galicije v Španiji. La Coruña je najštevilčneje naseljeno mesto v Galiciji, druga najbolj naseljena občina v avtonomni skupnosti oz. sedemnajsta v državi. Mesto je glavno mesto istoimenske province, ki je od 16.

Poglej Kultura Castro in La Coruña

Lončarstvo

Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.

Poglej Kultura Castro in Lončarstvo

Luzitanija

Luzitanija (latinsko ali, portugalsko Lusitânia, špansko Lusitania), rimska provinca, ustanovljena leta 27 pr.

Poglej Kultura Castro in Luzitanija

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Kultura Castro in Mars (mitologija)

Mečnica

Mečnica Mečnica (latinsko fibula) je kost v goleni.

Poglej Kultura Castro in Mečnica

Miño (reka)

Miño (/ˈmiːn.juː/, portugalščina Minho ali Miño (/ ˈmiːnjoʊ/ MEEN-yoh, španščina, galicijščina; protokeltsko *Miniu) je najdaljša reka v Galiciji s 340 kilometri, ki je v zadnjem delu mejna reka s Portugalsko. Po pretoku je to četrta reka Iberskega polotoka, za rekami Douro, Ebro in Tagus.

Poglej Kultura Castro in Miño (reka)

Motika

Kmetovalec okopava vrt z motiko Motika je temeljno orodje v poljedelstvu za kopanje in rahljanje zemlje ter za sajenje in izkopavanje sadov.

Poglej Kultura Castro in Motika

Oppidum

Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.

Poglej Kultura Castro in Oppidum

Osrednja Mezeta

Osrednja Mezeta (včasih imenovano tudi Notranja planota ali kratko Mezeta) je ena od osnovnih geografskih enot Iberskega polotoka.

Poglej Kultura Castro in Osrednja Mezeta

Oves

Ôves (znanstveno ime Avena sativa) je žito, ki se večinoma uporablja za prehrano domačih živali.

Poglej Kultura Castro in Oves

Pšenica

Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.

Poglej Kultura Castro in Pšenica

Pelod

Zrna cvetnega prahu različnih rastlin Pelod ali cvetni prah (v čebelarstvu tudi obnožina) je zlepljena masa pelodnih zrn, mikrospor semenk, ki nastajajo v pelodnih vrečkah prašnikov ter omogočajo oprašitev in kasnejšo oploditev ženske spolne celice v pestiču.

Poglej Kultura Castro in Pelod

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Kultura Castro in Plinij starejši

Plug

Kmet pri oranju Plug je orodje, ki se uporablja pri poljedelstvu za pripravo prsti za sejanje ali sajenje kulturnih rastlin.

Poglej Kultura Castro in Plug

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Kultura Castro in Portugalska

Proso

Navadno proso (znanstveno ime Panicum miliaceum) je kulturna rastlina.

Poglej Kultura Castro in Proso

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Kultura Castro in Punske vojne

Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.

Poglej Kultura Castro in Rž

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Kultura Castro in Steklo

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Poglej Kultura Castro in Strabon

Svebi

Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.

Poglej Kultura Castro in Svebi

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Kultura Castro in Svinec

Vino

Kozarec rdečega vina. Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta.

Poglej Kultura Castro in Vino

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Kultura Castro in Zlato