Kazalo
20 odnosi: Algebrska krivulja, Bernoullijeva lemniskata, Cassinijev oval, De Sluzejeva konhoida, Geometrija, Homogene koordinate, Kompleksna ravnina, Krivulja četrte stopnje, Krožnica, Matematična singularnost, Pascalov polž, Polinom, Premica, Presek torusa, Ravnina, Realno število, Srčnica, Stožnica, Stopnja polinoma, Wattova krivulja.
- Analitična geometrija
- Krivulje
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Algebrska krivulja
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Bernoullijeva lemniskata
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Cassinijev oval
De Sluzejeva konhoida
De Sluzejeva konhoida za različne vrednosti ''a''. De Sluzejeva konhoida je ravninska krivulja, ki jo je proučeval že leta 1662 valonski matematik René François Walter de Sluze (1622 – 1685).
Poglej Krožna algebrska krivulja in De Sluzejeva konhoida
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Geometrija
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Homogene koordinate
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Kompleksna ravnina
Krivulja četrte stopnje
Krivulja četrte stopnje (tudi kvartna krivulja) je ravninska krivulja četrte stopnje.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Krivulja četrte stopnje
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Krožnica
Matematična singularnost
Síngularnost (tudi singulárnost) je v matematiki v splošnem točka, kjer dan matematični objekt ni določen, oziroma je brez »lepih« lastnosti, kot je odvedljivost.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Matematična singularnost
Pascalov polž
Nastanek Pascalovega polža. Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Pascalov polž
Polinom
Polinóm, mnogočlénik ali veččlenik stopnje n, je linearna kombinacija potenc z nenegativnimi celimi eksponenti.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Polinom
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Premica
Presek torusa
Presek torusa je presek ravnine s torusom.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Presek torusa
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Ravnina
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Realno število
Srčnica
krožnice po drugi krožnici. Srčnica prikazana kot ovojnica krožnic, katerih središča ležijo na dani krožnici in gredo skozi stalno točko na dani krožnici. Sŕčnica (tudi kardioída) (iz starogrške besede, kar pomeni srce) je ravninska krivulja, ki nastane pri vrtenju krožnice po drugi negibni krožnici z enakim polmerom.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Srčnica
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Krožna algebrska krivulja in Stožnica
Stopnja polinoma
Stopnja polinoma je enaka najvišji potenci med vsemi členi z neničelnim koeficientom v polinomu, ki se ga izrazi v kanonski obliki (to pomeni kot vsoto oziroma razliko posameznih členov).
Poglej Krožna algebrska krivulja in Stopnja polinoma
Wattova krivulja
Prikaz nastanka Wattove krivulje (v modri barvi). Wattova krivulja je ravninska krivulja šeste stopnje (sekstična krivulja: glej stopnja polinoma).
Poglej Krožna algebrska krivulja in Wattova krivulja