Kazalo
44 odnosi: Besançon, Boulogne-sur-Mer, Cremona, Firenška stolnica, Firence, Goslar, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Katolištvo, Koncil v Piacenzi, Konrad III. Nemški, Konstantin I. Veliki, Koroška (vojvodina), Langobardi, Mainz, Mantova, Matilda Toskanska, Milano, Monza, Papež Gregor VII., Papež Urban II., Parabola (literatura), Piacenza, Pokrajina Fermo, Rimsko-nemški kralj, Robert Guiscard, Rogerij I. Sicilski, Rogerij II. Sicilski, Rudolf Rheinfeldški, Salijci, Savoja, Simonija, Spodnja Lorena, Staufovci, Ulrik I. Eppenštajnski, Verona, Vojvodina Bavarska, Vsevolod I. Kijevski, Welf IV., Welf V., 1074, 1101, 12. februar, 27. julij.
Besançon
Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Besançon
Boulogne-sur-Mer
Boulogne-sur-Mer (nizozemsko Bonen) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais in eno najpomembnejših ribiških pristanišč v Franciji.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Boulogne-sur-Mer
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Cremona
Firenška stolnica
Firenška stolnica, italijansko Cattedrale di Santa Maria del Fiore, tudi Duomo di Firenze je stolnica in mala bazilika v Firencah v Italiji.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Firenška stolnica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Firence
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Goslar
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Henrik IV. Nemški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Henrik V. Nemški
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Katolištvo
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Poglej Konrad (III.) Nemški in Koncil v Piacenzi
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Konstantin I. Veliki
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Koroška (vojvodina)
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Langobardi
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Mainz
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Mantova
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Konrad (III.) Nemški in Matilda Toskanska
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Milano
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Monza
Papež Gregor VII.
Gregor VII. (Gregorius VII, papež Rimskokatoliške cerkve, benediktinski redovnik in svetnik; * 1020 ali 1025 Soana (Grofija Aldobrandeschi, danes Sovana, Italija), † 25. maj 1085 Salerno (Sicilsko kraljestvo, danes Italija).
Poglej Konrad (III.) Nemški in Papež Gregor VII.
Papež Urban II.
Urban II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okoli 1042 Châtillon-sur-Marne (Champagne, Francosko kraljestvo; † 29. julij 1099 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Konrad (III.) Nemški in Papež Urban II.
Parabola (literatura)
Parabola je v najožjem pomenu besede kratka pripovedna zgodba v prozi ali verzih, ki ob fiktivnem, a običajno realnem primeru iz vsakdanjega življenja podaja nek moralni nauk.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Parabola (literatura)
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Piacenza
Pokrajina Fermo
Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Pokrajina Fermo
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Rimsko-nemški kralj
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Robert Guiscard
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Rogerij I. Sicilski
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Rogerij II. Sicilski
Rudolf Rheinfeldški
Rudolf Rheinfeldški ali Rudof Švabski, švabski vojvoda, nemški protikralj, * okrog 1025; † 15.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Rudolf Rheinfeldški
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Salijci
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Savoja
Simonija
Simonija je izraz, s katerim označujemo kupovanje funkcij in služb (predvsem cerkvenih) za denar.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Simonija
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Spodnja Lorena
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Konrad (III.) Nemški in Staufovci
Ulrik I. Eppenštajnski
Ulrik I. Eppensteinski (* cca. 1055; † 21. december 1121), včasih imenovan tudi Ulrik III.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Ulrik I. Eppenštajnski
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Verona
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Vojvodina Bavarska
Vsevolod I. Kijevski
Vsevolod Jaroslavič ali Vsevolod I. Kijevski (rusko: Всеволод I Ярославич), kijevski veliki knez, * 1030, 13. april 1093.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Vsevolod I. Kijevski
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Welf IV.
Welf V.
Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.
Poglej Konrad (III.) Nemški in Welf V.
1074
1074 (MLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Konrad (III.) Nemški in 1074
1101
1101 (MCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Konrad (III.) Nemški in 1101
12. februar
12.
Poglej Konrad (III.) Nemški in 12. februar
27. julij
27.
Poglej Konrad (III.) Nemški in 27. julij