Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Knjiga o mestu dam

Index Knjiga o mestu dam

Ilustracija iz knjige Knjiga o mestu dam je nastala leta 1405 in predstavlja najpomembnejše delo Christine de Pizan.

Kazalo

  1. 24 odnosi: Amazonke, Artemizija II. Karijska, Božanska komedija, Cerera (mitologija), Christine de Pizan, Dante Alighieri, Didona, Feminizem, Fredegunda, Hera, Izida, Junona, Kurija (antični Rim), Marija Magdalena, Medeja, Minerva (božanstvo), Pamfilija, Sapfo, Semiramida, Sveta Lucija, Triariji, Zenobija, 1225, 1405.

Amazonke

''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.

Poglej Knjiga o mestu dam in Amazonke

Artemizija II. Karijska

Artemizija II.

Poglej Knjiga o mestu dam in Artemizija II. Karijska

Božanska komedija

Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.

Poglej Knjiga o mestu dam in Božanska komedija

Cerera (mitologija)

V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.

Poglej Knjiga o mestu dam in Cerera (mitologija)

Christine de Pizan

Christine de Pizan (tudi de Pisan), italijansko-francoska pesnica, pisateljica, filozofinja in zagovornica pravic žensk, * 11. september 1364, Benetke, Italija, † ok.

Poglej Knjiga o mestu dam in Christine de Pizan

Dante Alighieri

Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.

Poglej Knjiga o mestu dam in Dante Alighieri

Didona

''Smrt Didone'', Heinrich Friedrich Füger Didona, tudi Dido ter Elisa, je bila mitološka ustanoviteljica Kartagine in njena prva kraljica.

Poglej Knjiga o mestu dam in Didona

Feminizem

Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu.

Poglej Knjiga o mestu dam in Feminizem

Fredegunda

FredegundaDenton, C.S. (2011).

Poglej Knjiga o mestu dam in Fredegunda

Hera

Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.

Poglej Knjiga o mestu dam in Hera

Izida

Izis Izida, tudi Izis, je v staroegipčanski mitologiji boginja mati, boginja plodnosti, začetnica ved, boginja žensk in spretnosti.

Poglej Knjiga o mestu dam in Izida

Junona

Srebrn kipec Junone Junona je bila v rimski mitologiji najvišja boginja, sestra in hkrati žena vrhovnega boga Jupitra, ter zavetnica mesta Rim.

Poglej Knjiga o mestu dam in Junona

Kurija (antični Rim)

Kurija (latinsko plural curiae), pri starih Rimljanih skupnost več gensov, se je nanašala na eno od prvotnih skupin meščanov, ki jih je na koncu bilo 30, pozneje pa se domneva, da ji je pripadal vsak rimski državljan.

Poglej Knjiga o mestu dam in Kurija (antični Rim)

Marija Magdalena

Marija Magdalena je v Novi zavezi in apokrifnih spisih opisana kot učenka Jezusa Kristusa.

Poglej Knjiga o mestu dam in Marija Magdalena

Medeja

Fredericka Sandysa Medeja (starogrško: Médeia, latinsko Mēdēa) je bila v grški mitologiji hči kolhidskega kralja Eeta, Apsirtova sestra.

Poglej Knjiga o mestu dam in Medeja

Minerva (božanstvo)

Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.

Poglej Knjiga o mestu dam in Minerva (božanstvo)

Pamfilija

Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Knjiga o mestu dam in Pamfilija

Sapfo

Sapfo (atiška grščina: Sapfó, eolska grščina: Psápfo), antična grška pesnica, * med 630 pr. n. št. in 612 pr. n. št., Eres, otok Lesbos, Grčija.

Poglej Knjiga o mestu dam in Sapfo

Semiramida

''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.

Poglej Knjiga o mestu dam in Semiramida

Sveta Lucija

Sveta Lucija, krščanska mučenka in svetnica, * 284, Sirakuze, današnja Sicilija, † 304, Sirakuze.

Poglej Knjiga o mestu dam in Sveta Lucija

Triariji

Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.

Poglej Knjiga o mestu dam in Triariji

Zenobija

Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.

Poglej Knjiga o mestu dam in Zenobija

1225

1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Knjiga o mestu dam in 1225

1405

1405 (MCDV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Knjiga o mestu dam in 1405