Kazalo
30 odnosi: Ašur, Aliat II., Anatolija, Armenija, Asirija, Astjag, Babilonija, Bitka, Fraort, Glavno mesto, Herodot, Iranci, Kralj, Lidija, Ljudstvo, Medija, Medijci, Medijsko cesarstvo, Mezopotamija, Nabopolasar, Ninive, Nomadi, Palača, Premirje, Reka, Skiti, Sončev mrk, Tales, Vojska, 28. maj.
- Medijski kralji
- Umrli leta 585 pr. n. št.
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Poglej Kjaksar in Ašur
Aliat II.
Aliat II., lidijski kralj, vladal od 619 pr.
Poglej Kjaksar in Aliat II.
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Kjaksar in Anatolija
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Kjaksar in Armenija
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Kjaksar in Asirija
Astjag
Astjag (iz grškega po Herodotu Ἀστυάγης, Astyages, po Kteziju Astyigas, po Diodorju Aspadas, novoperzijsko ارشتیویگَ, *Aršti-vaiga, akadsko Ištumegu) je bil zadnji kralj Medijskega cesarstva, ki je vladal od leta 585 do 550 pr.
Poglej Kjaksar in Astjag
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Kjaksar in Babilonija
Bitka
Bitka je vojaško stanje, ko se dve ali več vojski soočita na bojišču; traja lahko od nekaj ur do nekaj dni (manjša kategorija je spopad, večja pa vojna).
Poglej Kjaksar in Bitka
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Kjaksar in Fraort
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Kjaksar in Glavno mesto
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kjaksar in Herodot
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Kjaksar in Iranci
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Kjaksar in Kralj
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Kjaksar in Lidija
Ljudstvo
Ljudstvo (tudi rodovno-plemenska skupnost; slabšalno pleme) je etnična skupina na višji ravni družboekonomskega razvoja; ko se prične sorodstvena povezanost nadomeščati z ozemeljsko pripadnostjo.
Poglej Kjaksar in Ljudstvo
Medija
Medija je lahko.
Poglej Kjaksar in Medija
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Kjaksar in Medijci
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Kjaksar in Medijsko cesarstvo
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Kjaksar in Mezopotamija
Nabopolasar
Nabopolasar (akadsko Nabû-apal-uṣur) je bil prvi kaldejski kralj, ki je vladal od 626 pr.
Poglej Kjaksar in Nabopolasar
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Kjaksar in Ninive
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Kjaksar in Nomadi
Palača
Palača je razkošna mestna stavba praviloma grajena za javne namene ali pa namenjena bivanju ugledne družine.
Poglej Kjaksar in Palača
Premirje
Prizor ob premirju, ki sta ga 24. maja 1915 sklenili Turčija in enote ANZAC za pokop padlih Premirje je izraz, ki v vojaškem izrazoslovju pomeni začasno prenehanje sovražnosti, za katerega se dogovorijo vse strani, vpletene v spopad.
Poglej Kjaksar in Premirje
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Kjaksar in Reka
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Kjaksar in Skiti
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Kjaksar in Sončev mrk
Tales
Táles (Thalês ho Milḗsios), starogrški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 624/623 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 548/545 pr. n. št.
Poglej Kjaksar in Tales
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Kjaksar in Vojska
28. maj
28.
Poglej Kjaksar in 28. maj