Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Čepinci

Index Čepinci

Čépinci (madžarsko Kerkafő, prekmursko Čöpinci, nemško Ober-Gurkdorf) so druga najbolj severna vas v Sloveniji in spadajo v občino Šalovci.

34 odnosi: Borovo gostüvanje, Budinci, Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci, Dolga vas, Lendava, Država, Druga svetovna vojna, Evangeličanska cerkev, Gornji Petrovci, Franc Marič, Goričko, Hodoš, Jože Časar, Katolištvo, Krajevna skupnost, Madžarščina, Madžarska, Markovci, Šalovci, Meja (razločitev), Mejni prehod, Mura, Nemščina, Občina Šalovci, Prekmursko narečje, Protestantizem, Prva svetovna vojna, Raba, Razloženo naselje, Razvodnica, Reka, Seznam naselij v Sloveniji, Slovenija, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Vas, Velika Krka, Versajska mirovna pogodba.

Borovo gostüvanje

Borovo gostüvanje (Borovo ženitovanje) je pustna prireditev, do katere »služenja« imajo pravico vaščani v Prekmurju tam, kjer se v predpustnem času v vasi ni nihče poročil.

Novo!!: Čepinci in Borovo gostüvanje · Poglej več »

Budinci

Budinci (madžarsko Bűdfalva, prekmursko Büdinci, nemško Büdintz) so naselje v Občini Šalovci.

Novo!!: Čepinci in Budinci · Poglej več »

Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci

Cerkev Marijinega obiskanja (nekoč prekmursko Cerkev Srpne Marije, ali Cerkev Obiskavanja Marije) je v kraju Markovci in občini Šalovci.

Novo!!: Čepinci in Cerkev Marijinega obiskanja, Markovci · Poglej več »

Dolga vas, Lendava

Dolga vas (madžarsko Hosszúfalu, prekmursko Duga ves) je naselje v Občini Lendava.

Novo!!: Čepinci in Dolga vas, Lendava · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Novo!!: Čepinci in Država · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Čepinci in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Evangeličanska cerkev, Gornji Petrovci

Evangeličanska cerkev je v naselju Gornji Petrovci v Občini Gornji Petrovci.

Novo!!: Čepinci in Evangeličanska cerkev, Gornji Petrovci · Poglej več »

Franc Marič

Franc (Ferenc) Marič (madžarsko Marics Ferenc, latinsko Franciscus Marics), slovenski katoliški učitelj in kantor na Ogrskem, * 11. junij 1791, Števanovci, † po 1844.

Novo!!: Čepinci in Franc Marič · Poglej več »

Goričko

Položaj Goričkega v Sloveniji Goríčko je gričevnata pokrajina v skrajni severovzhodni Sloveniji ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko med Muro in Rabo.

Novo!!: Čepinci in Goričko · Poglej več »

Hodoš

Hodoš (madžarsko Hodos oziroma Őrihodos) je naselje na severovzhodnem Goričkem ob slovensko - madžarski meji v Občini Hodoš.

Novo!!: Čepinci in Hodoš · Poglej več »

Jože Časar

Jože Časar, slovenski hokejist na travi, * 8. maj 1963, Čepinci.

Novo!!: Čepinci in Jože Časar · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Čepinci in Katolištvo · Poglej več »

Krajevna skupnost

Krajevna skupnost je oblika lokalne samouprave na ravni naselja, dela naselja ali skupine naselij v Sloveniji.

Novo!!: Čepinci in Krajevna skupnost · Poglej več »

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Novo!!: Čepinci in Madžarščina · Poglej več »

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Novo!!: Čepinci in Madžarska · Poglej več »

Markovci, Šalovci

Markovci so razloženo naselje v Občini Šalovci, v zgornjem delu idilične, nekoliko širše doline potoka Velike Krke.

Novo!!: Čepinci in Markovci, Šalovci · Poglej več »

Meja (razločitev)

Meja je lahko: v geografiji.

Novo!!: Čepinci in Meja (razločitev) · Poglej več »

Mejni prehod

Mejni prehod je kraj, ki je določen za kontroliran prehod državne meje.

Novo!!: Čepinci in Mejni prehod · Poglej več »

Mura

Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.

Novo!!: Čepinci in Mura · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Novo!!: Čepinci in Nemščina · Poglej več »

Občina Šalovci

Občina Šalovci (madžarsko: Sal) (nemško: Schabing) je občina na skrajnem severovzhodu Republike Slovenije na goričkem delu Prekmurja.

Novo!!: Čepinci in Občina Šalovci · Poglej več »

Prekmursko narečje

Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.

Novo!!: Čepinci in Prekmursko narečje · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Čepinci in Protestantizem · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Čepinci in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Raba

Raba pri Molnaszecsődu Raba (nemško Raab, madžarsko Rába) je 283 km dolga avstrijsko - madžarska reka, ob kateri živijo tudi Slovenci.

Novo!!: Čepinci in Raba · Poglej več »

Razloženo naselje

Razloženo naselje v Brülisau, Appenzell Innerrhoden, Švica. Razloženo naselje je vrsta podeželskega naselja.

Novo!!: Čepinci in Razloženo naselje · Poglej več »

Razvodnica

Večje evropske razvodnice Razvodnica je namišljena črta, ki je ločnica med dvema porečjema ali povodjema.

Novo!!: Čepinci in Razvodnica · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Čepinci in Reka · Poglej več »

Seznam naselij v Sloveniji

Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.

Novo!!: Čepinci in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Čepinci in Slovenija · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Čepinci in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Vas

Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...

Novo!!: Čepinci in Vas · Poglej več »

Velika Krka

Velika Krka (madžarsko Kerka, nekoč Kerkás, prekmursko Kerka ali Velka Kerka) je potok v severovzhodni Sloveniji in na sosednjem Madžarskem, levi pritok Ledave.

Novo!!: Čepinci in Velika Krka · Poglej več »

Versajska mirovna pogodba

''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.

Novo!!: Čepinci in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »

Preusmerja sem:

Kerkafo, Kerkafő, Čöpinci.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »