Kazalo
24 odnosi: Antibiotik, Antitusik, Bakterije, Bolezen, Dihalne mišice, Dražljaj, Glukokortikoid, Grlo, Hitrost, Hrbtenjača, Izmeček, Medrebrne mišice, Oslovski kašelj, Pljuča, Podaljšana hrbtenjača, Poprsnica, Prsni koš, Receptor (biokemija), Refleks, Simptom, Sluznica, Trebušna prepona, Vagusni živec, Vnetje.
Antibiotik
difundira iz diska, položenega na gojišče, okoli katerega nastane cona inhibicije Prótibaktêrijska učinkovína ali antibiótik je kemijska spojina, ki zavira rast ali povzroča propad bakterij.
Poglej Kašelj in Antibiotik
Antitusik
Antitúsik (tudi tusisedatív) je zdravilo, ki pomirja kašelj, s tem da zavirajo refleks kašlja.
Poglej Kašelj in Antitusik
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Kašelj in Bakterije
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Kašelj in Bolezen
Dihalne mišice
Dihalne mišice so tiste prečnoprogaste mišice, ki sodelujejo pri dihanju.
Poglej Kašelj in Dihalne mišice
Dražljaj
Dražljáj ali stímulus je v fiziologiji določena količina kake energije, ki vpliva na čutilni receptor ali vzdražno tkivo, na primer bolečinski dražljaj, ki vpliva na receptorje za bolečino, ali vidni dražljaj, ki vpliva na mrežnico.
Poglej Kašelj in Dražljaj
Glukokortikoid
Kortizol Deksametazon Glúkokortikoídi so steroidni hormoni skorje nadledvične žleze; glavni predstavnik je kortizol.
Poglej Kašelj in Glukokortikoid
Grlo
Grlo Grlo (latinsko Larynx) je organ, ki spada k dihalom.
Poglej Kašelj in Grlo
Hitrost
Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.
Poglej Kašelj in Hitrost
Hrbtenjača
Hrbtenjača je del živčnega sistema vretenčarjev, ki leži v hrbteničnem kanalu in jo oklepa in varuje hrbtenica.
Poglej Kašelj in Hrbtenjača
Izmeček
Izmeček ali sputum je izkašljana snov iz dihal.
Poglej Kašelj in Izmeček
Medrebrne mišice
Medrebrne mišice so skeletne mišice, ki potekajo na obeh straneh prsnega koša v medrebrnem prostoru.
Poglej Kašelj in Medrebrne mišice
Oslovski kašelj
Oslôvski kášelj (pertúsis) je zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gramnegativna bakterija Bordetella pertussis.
Poglej Kašelj in Oslovski kašelj
Pljuča
CT posnetkih Pljúča (latinsko pulmo) so organ, ki spada k dihalom.
Poglej Kašelj in Pljuča
Podaljšana hrbtenjača
Pogled od strani na sagitalni prerez človeških možganov. Podaljšana hrbtenjača je označena s številko 7; nad njo so mali možgani, pod njo pa cevasta hrbtenjača. Podaljšana hrbtenjača je spodnji del možganskega debla, v katerem so centri za avtonomne funkcije, kot so dihanje in kontrakcija žil.
Poglej Kašelj in Podaljšana hrbtenjača
Poprsnica
Popŕsnica, pŕsna mréna ali plévra je serozna mrena, ki pokriva površino pljuč in notranjost prsne votline.
Poglej Kašelj in Poprsnica
Prsni koš
alt.
Poglej Kašelj in Prsni koš
Receptor (biokemija)
Receptor je v biokemiji beljakovinska molekula na celični membrani ali redkeje v citoplazmi ali celičnem jedru, na katero se specifično vežejo telesu lastne snovi (hormoni, živčni prenašalci) ter substance, vnešene v telo (na primer strupi, zdravila) ter posledično povzročijo biološki odgovor.
Poglej Kašelj in Receptor (biokemija)
Refleks
Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj.
Poglej Kašelj in Refleks
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Kašelj in Simptom
Sluznica
Histologiški preparat sluznice želodca (antrum) Sluznica je notranja, zaščitna plast nekaterih votlih in cevastih organov.
Poglej Kašelj in Sluznica
Trebušna prepona
Trebušna prepona Trebušna prepona ali diafragma (latinsko diaphragma abdominis, lahko tudi samo diaphragma) je pri sesalcih mišična pregrada med prsno in trebušno votlino.
Poglej Kašelj in Trebušna prepona
Vagusni živec
Možganski živci IX., X. (n. vagus) in XI. Vágusni žívec ali klátež (tudi žargonsko vagus) je deseti možganski živec in je glavni živec parasimpatičnega živčevja.
Poglej Kašelj in Vagusni živec
Vnetje
Vnetje (inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva.
Poglej Kašelj in Vnetje
Prav tako znan kot Suh kašelj.