Kazalo
55 odnosi: Admiral, Astma, Šlezija, Švedščina, Švedska, Čenstohova, Øresund, Baltsko morje, Brandenburg, Bremen, Danska, Diplomacija, Dispepsija, Ferdinand I. Habsburški, Göteborg, Giulio Raimondo Mazzarino, Glavobol, Gustav Vasa, Jutlandija, Karel IX. Švedski, København, Krakov, Kristina Švedska Katoliška, Livonski red, Luteranstvo, Nahod, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Oliver Cromwell, Oporoka, Pljučnica, Poljska, Pomorjansko, Prehlad, Prusija, Republika obeh narodov, Riga, Sepsa, Seznam švedskih kraljev, Skorbut, Suhozid, Terra Mariana, Varšava, Vasa, Vazal, Velikopoljska, Vestfalski mir, Vilna, Vzhodna Prusija, ... Razširi indeks (5 več) »
Admiral
SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Admiral
Astma
Ástma ali nadúha (grško-άσθμα) je kronična bolezen dihal; stalno vnetje dihalnih kanalov (bronhijev) vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Astma
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Šlezija
Švedščina
Švédščina je vzhodnoskandinavski jezik, ki ga glavnem govorijo na Švedskem, na Finskem (finlandssvenska), na Ålandu in na obali Estonije (estlandssvenska).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Švedščina
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Švedska
Čenstohova
Notranjost bazilike, samostan Jasna Góra Čenstohova je mesto na jugu Poljske ob reki Varti.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Čenstohova
Øresund
Øresund, Veliki Belt in Mali Belt Øresund Øresund; Öresund), je morski preliv, ki tvori dansko-švedsko mejo med danskim otokom Zelandijo (Sjælland) in švedsko pokrajino Skanijo (Skåne). Preliv je dolg 118 kilometrov; njegova širina se spreminja od 4 kilometrov do 28 kilometrov.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Øresund
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Baltsko morje
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Brandenburg
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Bremen
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Danska
Diplomacija
Diplomacija je umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin oz.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Diplomacija
Dispepsija
Dispepsíja je motnja prebavne funkcije s težavami v epigastrični regiji (zgornjem delu trebuha med rebri) po jedi.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Dispepsija
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Ferdinand I. Habsburški
Göteborg
Göteborg (angl. Gothenburg, zastarelo nemško Got(h)enburg) je drugo največje mesto na Švedskem.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Göteborg
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Giulio Raimondo Mazzarino
Glavobol
Glavobòl je bolečina, ki jo zaznavamo v področju glave in spada med najpogostejše zdravstvene težave.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Glavobol
Gustav Vasa
Gustav I., rojen kot Gustav Eriksson v plemiški rodbini Vasa, kasneje znan kot Gustav Vasa, je bil od leta 1523 svoje smrti leta 1560 švedski kralj, * 12. maj 1496, † 29. september 1560, Stockholm.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Gustav Vasa
Jutlandija
Jutlandija (Jylland; Jütland), zgodovinsko tudi Kimbrijski polotok (Cimbricus Chersonesus; Den Kimbriske Halvø ali Den Jyske Halvø; Kimbrische Halbinsel), je polotok v Severni Evropi, ki leži med Severnim in Baltskim morjem ter sega od Severne Nemčije proti Skandinavskemu polotoku na severu, od katerega ga ločita preliva Skagerrak in Kattegat.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Jutlandija
Karel IX. Švedski
Karel IX. (švedsko Karl IX) je bil od leta 1604 do svoje smrti leta 1611 kralj Švedske in Finske, * 4. oktober 1550, Stockholm, Švedska, † 30. oktober 1611, Nyköping, Švedska.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Karel IX. Švedski
København
København (København) (v starejših pravopisih tudi Köbenhavn ali Kopenhagen, zastarela iz češčine sposojena ustreznica je Kodanj) je glavno in najbolj naseljeno mesto Danske, s približno 1,4 milijona prebivalcev v mestnem območju in več kot 2 milijona v širšem metropolitanskem območju Københavna.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in København
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Krakov
Kristina Švedska Katoliška
Kristina (18. december 1626 – 19. april 1689), je bila edini preživeli otrok kralja Gustava Adolfa Švedskega in njegove žene Marije Eleonore Brandenburške; kot švedska kraljica.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Kristina Švedska Katoliška
Livonski red
Livonski red je bil samostojna veja tevtonskega viteškega reda.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Livonski red
Luteranstvo
Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Luteranstvo
Nahod
Náhod (akútni serózni rinítis) je vnetje nosne sluznice.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Nahod
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Nemčija
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Nizozemska
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Norveška
Oliver Cromwell
Oliver Cromwell, angleški vojskovodja in politik, * 25. april 1599, Huntingdon, Huntingdonshire, Cambridgeshire, † 3. september 1658, Palača Whitehall, Mesto Westminster.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Oliver Cromwell
Oporoka
Alfreda Nobela, 25. avgust 1895 Oporoka, testament ali izjava poslednje volje je enostranski pravni akt, s katerim oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Oporoka
Pljučnica
Pljúčnica (tudi pnevmoníja ali pnevmonítis) je vnetje pljuč, ki v prvi vrsti prizadeva mikroskopske zračne mešičke, t. i. alveole.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Pljučnica
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Poljska
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Pomorjansko
Prehlad
Prehlad je virusna nalezljiva bolezen zgornjih dihal, ki se v prvi vrsti loteva nosu.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Prehlad
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Prusija
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Riga
Sepsa
Sepsa je sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki ga povzročajo patogeni mikroorganizmi in njihovi toksini v krvi in drugih tkivih ter izzivajo odziv imunskega sistema z levkocitozo ali levkopenijo ter s kliničnimi znaki, kot so hipertermija, tahikardija in tahipneja.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Sepsa
Seznam švedskih kraljev
To je seznam švedskih kraljev in kraljic in oseb v liniji dednega nasledstva na švedski prestol.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Seznam švedskih kraljev
Skorbut
Skorbut je bolezen, ki jo povzroča pomanjkanje vitamina C. Vitamin C je pomemben za pravilno sintezo kolagena v organizmu.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Skorbut
Suhozid
Súhozíd je gradbeni postopek, po katerem je konstrukcija izdelana iz kamnov brez kakršnega koli veziva, ki bi jih povezalo skupaj.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Suhozid
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Terra Mariana
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Varšava
Vasa
Vasa je lahko.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Vasa
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Vazal
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Velikopoljska
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Vestfalski mir
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Vilna
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Vzhodna Prusija
Zelandija
za nizozemsko pokrajino glej Zelandija, Nizozemska Zelandija (Sjælland) s 7031 km² je največji in najbolj poseljen otok v ožji Danski (torej brez Grenlandije in otoka Disko, ki sta večja).
Poglej Karel X. Gustav Švedski in Zelandija
13. februar
13.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in 13. februar
1622
1622 (MDCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in 1622
1660
1660 (MDCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in 1660
8. november
8.
Poglej Karel X. Gustav Švedski in 8. november
Prav tako znan kot Karel X. Gustav.