Kazalo
57 odnosi: Ajdovska deklica, Črna, Bela, Besedilo, Bitje, Bolezen, Brkonja Čeljustnik, Delo, Eksistencializem, Gozd, Jama, Kamna Gorica, Književnost, Kras, Krog, Ljudska pravljica, Mitologija, Ostržek, Otrok, Pastirček, Pepelka, Pripovedka, Prisojnik, Radovljica, Rojenice, Seznam literarnih pojmov, Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov, Seznam slovenskih pravljic, Slovenska književnost, Slovenska mladinska književnost, Smrt, Spodnja Lipnica, Svetloba, Toča, Trenta, Trnuljčica, Večplodna nosečnost, Vila, Vila prijateljica in meseci prijatelji, Vile, Vilenica, Violina, Vršič, Vrv, 11, 13, 1697, 1963, 1970, 1971, ... Razširi indeks (7 več) »
Ajdovska deklica
Zgodba o Ajdovski deklici je ljudska povedka, ki delno opisuje tudi zgodovino našega naroda.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Ajdovska deklica
Črna
Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Črna
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Bela
Besedilo
Besedilo je po slovarja slovenskega knjižnega jezika z določenimi besedami izražena misel, vendar vsako besedno sporočilo še ni besedilo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Besedilo
Bitje
Bitje je živ organizem.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Bitje
Bolezen
Bolézen je odstopanje od normalne zgradbe ali funkcije kateregakoli dela, organa ali sistema telesa, ki se kaže z značilnim nizom simptomov in znakov.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Bolezen
Brkonja Čeljustnik
''Brkonja Čeljustnik'', naslovnica knjige v izdaji Mladinske knjige, 1981 Brkonja čeljustnik je sodobna avtorska pravljica, ki jo je napisal pisatelj Bogomir Magajna.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Brkonja Čeljustnik
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Delo
Eksistencializem
Eksistencializem (fr. l'existence) je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Eksistencializem
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Gozd
Jama
Križna jama Acsibi jama, Argentina Jama je naravna podzemna odprtina, ki je dovolj velika, da lahko človek vanjo vstopi.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Jama
Kamna Gorica
Kamna Gorica je gručasto naselje v Občini Radovljica.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Kamna Gorica
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Književnost
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Kras
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Krog
Ljudska pravljica
Ljudska pravljica je pravljica z naslednjimi značilnostmi.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Ljudska pravljica
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Mitologija
Ostržek
Slika Ostržka od Enrico Mazzanti Ostržek je literarni lik, ki se prvič pojavi v pravljici Le avventure di Pinocchio oziroma Dogodivščine Ostržka, avtorja Carla Collodija, kasneje pa kot bolj znani Disneyev Ostržek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Ostržek
Otrok
Štiri indijske deklice nosijo vodo Otrok je človeški potomec katerekoli starosti ali deček oz.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Otrok
Pastirček
Pastirček, Mladinska knjiga, 1972 Pastirček je naslov slovenske ljudske pravljice.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Pastirček
Pepelka
Ta članek vsebuje primerjavo Pepelke (Jakoba in Wilhelma Grimma) s slovensko ljudsko pravljico Mačeha in pastorka.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Pepelka
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Pripovedka
Prisojnik
Ajdovska deklica, okameneli obraz v severni steni Prisojnika Prisójnik ali Prísank je 2547 m visoka gora v Julijskih Alpah na razvodju med črnomorskim in jadranskim povodjem, v obdobju med obema vojnama tudi mejni vrh med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Prisojnik
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Radovljica
Rojenice
Rojenice je predla življenjsko nit v zibelki Device Marije. Detajl iz ikono "Jaslic Device", Ukrajina XVI stoletja. Rojenice (poznane tudi kot sojenice) so mitološka bitja oz.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Rojenice
Seznam literarnih pojmov
Seznam šolskih literarnih pojmov.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Seznam literarnih pojmov
Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov
Seznam slovenskih pravljic
Seznam slovenskih pravljic.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Seznam slovenskih pravljic
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Slovenska književnost
Slovenska mladinska književnost
Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Slovenska mladinska književnost
Smrt
Človeška lobanja se pogosto uporablja kot simbol smrti Smrt je nepovratno prenehanje bioloških procesov, ki vzdržujejo organizem pri življenju, torej konec življenja.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Smrt
Spodnja Lipnica
Spodnja Lipnica je naselje v Občini Radovljica.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Spodnja Lipnica
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Svetloba
Toča
Zrno toče Toča je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - to so ledene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Toča
Trenta
Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Trenta
Trnuljčica
Edmunda Dulaca (1910) Trnuljčica (tudi Trnjulčica) (originalno francosko La Belle au Bois dormant) je klasična pravljica, ki jo je leta 1697 napisal pravljičar Charles Perrault.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Trnuljčica
Večplodna nosečnost
Trojčki Večplodna nosečnost je vrsta nosečnosti, ko pa je plodov več.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Večplodna nosečnost
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vila
Vila prijateljica in meseci prijatelji
Vila prijateljica in meseci prijatelji je slovenska ljudska pripovedka, ki jo je zapisal J. Volčič in je bila prvič objavljena v knjigi Slovenske ljudske pripovedi, leta 1970.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vila prijateljica in meseci prijatelji
Vile
Hlevske vile zraven komposta Vile za seno Vile so večnamensko kmetijsko orodje, in so tudi za vsak namen drugačne oblike in velikosti.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vile
Vilenica
Vilenica je ena najstarejših turističnih jam na svetu.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vilenica
Violina
Violina in lok v kovčku Violina (starinsko tudi gosli in škant) spada med najmanjše godalne instrumente, ki so danes v uporabi.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Violina
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vršič
Vrv
Izdelava vrvi Vrv je iz različnih naravnih ali umetnih materialov spleten skupek niti, ki se uporablja za povezovanje.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in Vrv
11
11 (XI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 11
13
13 (XIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 13
1697
1697 (MDCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1697
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1963
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1970
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1971
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1972
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1975
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 1997
2
2 (II) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo ali ponedeljek (odvisno od vira).
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 2
2001
2001 (MMI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 2001
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 2006
7
7 (VII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Kako je ratala jama Vilenica in 7