Kazalo
36 odnosi: Akadščina, Amarnska pisma, Amenhotep II., Amurru, Arheologija, Bitka pri Kadešu, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Damask, Ehnaton, Gaza, Hačepsut, Hatušili III., Herodot, Hetiti, Homs, Horemheb, Islam, Kanaan, Karkemiš, Levant, Ljudstva z morja, Mari, Megido, Mitani, Muršili II., Oront, Osemnajsta egipčanska dinastija, Ramzes II., Rdeče morje, Semitski jeziki, Seti I., Stari Egipt, Tutankamon, Tutmoz I., Tutmoz III..
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Kadeš in Akadščina
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Poglej Kadeš in Amarnska pisma
Amenhotep II.
Amenhotep II., včasih tudi Amenofis II., kar pomeni Amon je zadovoljen, je bil sedmi faraon iz Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal 1427–1401 pr.
Poglej Kadeš in Amenhotep II.
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Poglej Kadeš in Amurru
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Kadeš in Arheologija
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Poglej Kadeš in Bitka pri Kadešu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kadeš in Bizantinsko cesarstvo
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Kadeš in Bronasta doba
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Kadeš in Damask
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Poglej Kadeš in Ehnaton
Gaza
Gaza je manjše palestinsko ozemlje pod lastno upravo na vzhodni obali Sredozemskega morja, ki meji na Egipt na jugozahodu in Izrael na vzhodu in severu.
Poglej Kadeš in Gaza
Hačepsut
Hačepsut (egipčansko ḥ3.t-šps.wt, "prva v vrsti plemenitih gospa",; 1508-1458 pr. n. št.) je bila peti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, * okoli 1507 pr. n. št., † 1458 pr. n. št. Na prestol je prišla leta 1478 pr.
Poglej Kadeš in Hačepsut
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Poglej Kadeš in Hatušili III.
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Kadeš in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Kadeš in Hetiti
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Kadeš in Homs
Horemheb
Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli) je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).Strudwick, Helen (2006).
Poglej Kadeš in Horemheb
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Kadeš in Islam
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Poglej Kadeš in Kanaan
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Poglej Kadeš in Karkemiš
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Kadeš in Levant
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.
Poglej Kadeš in Ljudstva z morja
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Poglej Kadeš in Mari
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Poglej Kadeš in Megido
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Poglej Kadeš in Mitani
Muršili II.
Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.
Poglej Kadeš in Muršili II.
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Poglej Kadeš in Oront
Osemnajsta egipčanska dinastija
Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.
Poglej Kadeš in Osemnajsta egipčanska dinastija
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Kadeš in Ramzes II.
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Kadeš in Rdeče morje
Semitski jeziki
Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.
Poglej Kadeš in Semitski jeziki
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Poglej Kadeš in Seti I.
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Kadeš in Stari Egipt
Tutankamon
Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.
Poglej Kadeš in Tutankamon
Tutmoz I.
Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.
Poglej Kadeš in Tutmoz I.
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Poglej Kadeš in Tutmoz III.