Kazalo
39 odnosi: Abhazija, Ahemenidsko cesarstvo, Alani, Albanija, Kavkaz, Arabci, Armenija, Azerbajdžan, Črno morje, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Dagestan, Evrazija, Gorski Karabah, Gruzija, Hazari, Herodot, Huni, Iran, Južna Osetija, Kadžari, Kaspijsko jezero, Kavkaška regija, Kavkaz, Kolhida, Mongoli, Mongolsko cesarstvo, Nahičevan, Omajadi, Osmansko cesarstvo, Partsko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Ruski imperij, Sasanidsko cesarstvo, Seldžuki, Skiti, Strabon, Turki, Vzhodna Evropa, Zaratustrstvo.
Abhazija
Abhazija Abhazija (abhaško Аҧсны Apsny, Aphazeti ali Abhazeti, Abhazija) je de facto neodvisna republika na Južnem Kavkazu, ki leži na vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zakavkazje in Abhazija
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Zakavkazje in Ahemenidsko cesarstvo
Alani
Alani (latinsko Alani) so bili staroveško nomadsko iransko ljudstvo.
Poglej Zakavkazje in Alani
Albanija, Kavkaz
Albanija je stara kavkaška pokrajina, ki leži ob obali Kaspijskega morja.
Poglej Zakavkazje in Albanija, Kavkaz
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Zakavkazje in Arabci
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Zakavkazje in Armenija
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Zakavkazje in Azerbajdžan
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Zakavkazje in Črno morje
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Zakavkazje in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Zakavkazje in Bližnji vzhod
Dagestan
Dagestan (uradno Republika Dagestan) je avtonomna in suverena republika Ruske federacije v Severnokavkaškem federalnem okrožju.
Poglej Zakavkazje in Dagestan
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Poglej Zakavkazje in Evrazija
Gorski Karabah
Gorski Karabah Gorski Karabah je območje v Zakavkazju, ki pokriva jugovzhodni del gorovja Mali Kavkaz.
Poglej Zakavkazje in Gorski Karabah
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Poglej Zakavkazje in Gruzija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Zakavkazje in Hazari
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Zakavkazje in Herodot
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Zakavkazje in Huni
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Zakavkazje in Iran
Južna Osetija
Južna Osetija (Samhreti Oseti) je de facto neodvisna republika na južnem Kavkazu, ki jo večina članic OZN šteje za del Gruzije.
Poglej Zakavkazje in Južna Osetija
Kadžari
Rodbina Kadžar (perzijsko سلسله قاجار Selsele-ye Qājār) je bila iranskaAbbas Amanat, The Pivot of the Universe: Nasir Al-Din Shah Qajar and the Iranian Monarchy, 1831–1896, I. B. Tauris, pp 2–3 kraljevska rodbina turškega poreklaCyrus Ghani.
Poglej Zakavkazje in Kadžari
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Zakavkazje in Kaspijsko jezero
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Poglej Zakavkazje in Kavkaška regija
Kavkaz
Kavkaško pogorje ali kratko Kavkaz je gorski sistem na stičišču Evrope in Azije.
Poglej Zakavkazje in Kavkaz
Kolhida
Kolhida (კოლხეთი, Kʼolheti, Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Poglej Zakavkazje in Kolhida
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Zakavkazje in Mongoli
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Zakavkazje in Mongolsko cesarstvo
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Zakavkazje in Nahičevan
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Zakavkazje in Omajadi
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Zakavkazje in Osmansko cesarstvo
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Zakavkazje in Partsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Zakavkazje in Rimsko cesarstvo
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Zakavkazje in Ruski imperij
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Zakavkazje in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Zakavkazje in Seldžuki
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Zakavkazje in Skiti
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Zakavkazje in Strabon
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Zakavkazje in Turki
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Zakavkazje in Vzhodna Evropa
Zaratustrstvo
Fravašij, eden od glavnih simbolov Zaratustrstva (Perzepolis, Iran) Zaratustrstvo ali zoroastrizem (tudi zoroastrianizem) je religija, ki temelji na nauku preroka Zaratustre (imenovan tudi Zoroaster).
Poglej Zakavkazje in Zaratustrstvo
Prav tako znan kot Južni Kavkaz.