Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Jurij VI. Britanski

Index Jurij VI. Britanski

Princ Albert se je rodil je v času vladavine svoje prababice kraljice Viktorije kot drugi sin princa Jurija in princese Marije, takrat vojvode in vojvodinje Yorške.

37 odnosi: Adolf Hitler, Anne, kraljevska princesa, Aristokracija, Avstralija, Buckinghamska palača, Canberra, Charles, valižanski princ, Druga svetovna vojna, Edvard VII. Britanski, Edvard VIII. Britanski, Ekonomija, Elizabeta II. Britanska, Henrik VIII. Angleški, Indija, Irska, Jordanija, Jurij III. Britanski, Jurij V. Britanski, Kanada, London, Mjanmar, Nacionalsocializem, Neville Chamberlain, Palestina, Peptična razjeda, Pljučni rak, Princ Filip, vojvoda Edinburški, Prva svetovna vojna, Robert Bruce, Seznam britanskih kraljev, Skupnost narodov, Viktorija Britanska, Wallis Simpson, Zgodovina, 1946, 1948, 1950.

Adolf Hitler

Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Zgornja Avstrija, tedaj Avstro-Ogrska, † 30. april 1945, Berlin Nemčija.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Adolf Hitler · Poglej več »

Anne, kraljevska princesa

Anne, kraljevska princesa (polno ime Anne Elizabeth Alice Louise), rojena 15. avgusta 1950, je drugi otrok in edina hči britanske kraljice Elizabete II. in princa Filipa, vojvode Edinburškega.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Anne, kraljevska princesa · Poglej več »

Aristokracija

Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Aristokracija · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Avstralija · Poglej več »

Buckinghamska palača

Buckinghamska palača Buckinghamska palača je uradno domovanje britanske kraljeve družine v Londonu od leta 1837.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Buckinghamska palača · Poglej več »

Canberra

Canberra je glavno mesto Avstralije.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Canberra · Poglej več »

Charles, valižanski princ

Charles, valižanski princ (polno ime Charles Philip Arthur George), valižanski princ, * 14. november 1948.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Charles, valižanski princ · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Edvard VII. Britanski

Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Edvard VII. Britanski · Poglej več »

Edvard VIII. Britanski

Edvard VIII.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Edvard VIII. Britanski · Poglej več »

Ekonomija

Ekonomíja (grško οικο: oiko - hiša + νομός: nomós - zakoni, pravila) je družbena veda o upravljanju razpoložljivih sredstev glede na njihovo donosnost.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Ekonomija · Poglej več »

Elizabeta II. Britanska

Elizabeta II. (izvirno angleško Elizabeth II; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, * 21. april 1926.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Elizabeta II. Britanska · Poglej več »

Henrik VIII. Angleški

Henrik VIII. (angleško Henry VIII.), angleški kralj, lord Irske in irski kralj, * 28. junij 1491, Palača Platentia, Greenwich, Anglija, † 28. januar 1547, Palača Whitehall, London, Anglija.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Henrik VIII. Angleški · Poglej več »

Indija

Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya; glej tudi imena v drugih indijskih jezikih) je država v Južni Aziji.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Indija · Poglej več »

Irska

Irska (uradno Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju, na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Irska · Poglej več »

Jordanija

Hašemitska kraljevina Jordanija ali Jordanija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Jordanija · Poglej več »

Jurij III. Britanski

Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Jurij III. Britanski · Poglej več »

Jurij V. Britanski

Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Jurij V. Britanski · Poglej več »

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Kanada · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in London · Poglej več »

Mjanmar

Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Mjanmar · Poglej več »

Nacionalsocializem

Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi: nacionalni socializem, nacizem) je totalitaristična ideologija oz.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Nacionalsocializem · Poglej več »

Neville Chamberlain

Neville Chamberlain, rojen kot Arthur Neville Chamberlain, britanski konzervativni politik, * 18. marec 1869, Edgbaston, Birmingham, Anglija, † 9. november 1940, Heckfield, Hampshire, Anglija.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Neville Chamberlain · Poglej več »

Palestina

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina je deloma priznana država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Palestina · Poglej več »

Peptična razjeda

Peptična razjeda oz.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Peptična razjeda · Poglej več »

Pljučni rak

Pljučni rak je bolezen, za katero je značilna nenadzorovana rast celic v tkivih pljuč.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Pljučni rak · Poglej več »

Princ Filip, vojvoda Edinburški

Princ Filip, vojvoda Edinburški (Philip Mountbatten, rojen kot princ Filip Grški in Danski 10. junija 1921) je mož britanske kraljice Elizabete II. Kot član rodbine Schleswig-Holstein-Sonderburg-Glücksburg se je rodil v grško in dansko kraljevo družino.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Princ Filip, vojvoda Edinburški · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Robert Bruce

Robert I, (Roibert a Briuis v srednjeveški Gelščini Raibeart Bruis v sodobni škotski gelščini in Robert de Brus ali Robert de Bruys v normanski francoščini), v sodobni angleščini večinoma znan kot Robert the Bruce, kralj Škotske (1306 – 1329), * 11. julij 1274, † 7. junij 1329). Čeprav je bil po očetovi strani škotsko-normanskega porekla, po materini pa galskega, je postal eden največjih škotskih kraljev. Slovel je kot največji bojevnik svojega časa.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Robert Bruce · Poglej več »

Seznam britanskih kraljev

To je seznam angleških kraljev, skupaj s škotskimi, valižanskimi in irskimi kralji.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Seznam britanskih kraljev · Poglej več »

Skupnost narodov

Skupnost narodov leta 2008. Svetlo obarvana sta Pakistan in Fidži, ki sta bila izključena leta 2007. Skupnost narodov (izvirno angleško Commonwealth of Nations; od 1964 samo The Commonwealth) je skupnost 53 samostojnih suverenih držav, ki so bile skoraj vse bivši teritoriji oz.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Skupnost narodov · Poglej več »

Viktorija Britanska

Viktorija (rojena Alexandrina Victoria), kraljica Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 24. maj 1819, † 22. januar 1901.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Viktorija Britanska · Poglej več »

Wallis Simpson

Wallis, vojvodinja Windsorska (rojena kot Bessie Wallis Warfield; poročena kot Wallis Spencer in Wallis Simpson), ameriška človjekoljubinja, * 19. junij 1896According to 1900 census returns, she was born in June 1895, which author Charles Higham asserted was before her parents' marriage (Higham, p. 4).

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Wallis Simpson · Poglej več »

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in Zgodovina · Poglej več »

1946

1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in 1946 · Poglej več »

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in 1948 · Poglej več »

1950

1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Jurij VI. Britanski in 1950 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »