Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Andi, Avstro-Ogrska, Boris Kraigher, Buenos Aires, Connecticut, Druga svetovna vojna, Dušan Kraigher, Furlanija, Hrašče, Postojna, Inovacija, Ivan Hribar, Ivan Tavčar, Ivo Brnčić, Janez Pirnat, Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, Klasična gimnazija v Ljubljani, Kmetijske in rokodelske novice, Letalstvo, Lima, Nada Kraigher, Polkovnik (ZDA), Preizkusni pilot, Prva svetovna vojna, Rio de Janeiro, Santiago de Chile, Slovenski narod (časnik), Sremska fronta, Stanko Bloudek, Uroš Kraigher, Vojaški pilot, Vojno letalstvo Združenih držav Amerike, Združene države Amerike, 17. september, 1891, 1914, 1984, 3. april.
Andi
Cono de Arita, Salta (Argentina) Aconcagua Serpentine na čilenski strani prelaza Los Libertadores. Andi so najdaljše svetovno gorstvo, ki se vleče ob zahodni obali Južne Amerike.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Andi · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Boris Kraigher
Boris Kraigher – Janez, slovenski komunist, partizan, politični komisar, prvoborec, politik in narodni heroj, * 14. februar 1914, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 4. januar 1967, Sremska Mitrovica (avtomobilska nesreča).
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Boris Kraigher · Poglej več »
Buenos Aires
Buenos Aires (/ ˌbweɪnəs ˈɛəriːz / ali / -ˈaɪrɪs /; španska izgovorjava), uradno Avtonomno mesto Buenos Aires (Ciudad Autónoma de Buenos Aires), je glavno in največje mesto Argentine.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Buenos Aires · Poglej več »
Connecticut
Connecticut je zvezna država ZDA, del Nove Anglije na severovzhodu države.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Connecticut · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dušan Kraigher
Dušan Kraigher – Jug, slovenski pravnik in narodni heroj, * 8. februar 1908, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 15. junij 1943, Dobrovlje.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Dušan Kraigher · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Furlanija · Poglej več »
Hrašče, Postojna
Hrašče so naselje v Občini Postojna.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Hrašče, Postojna · Poglej več »
Inovacija
Inovácija ali novost, nov pojav, je lahko nova zamisel, nov proizvodni ali tehnološki postopek, nov izdelek ali predmet z novimi funkcijami.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Inovacija · Poglej več »
Ivan Hribar
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 18. april 1941, Ljubljana.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Ivan Hribar · Poglej več »
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Ivan Tavčar · Poglej več »
Ivo Brnčić
Ivo Brnčić, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, literarni kritik, publicist in esejist, * 12. marec 1912, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, † maj 1943, Vlasenica, BiH.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Ivo Brnčić · Poglej več »
Janez Pirnat
Janez Pirnat, slovenski kipar, * 25. september 1932, Ljubljana, † 26. januar 2021, Postira, otok Brač, Hrvaška.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Janez Pirnat · Poglej več »
Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo
Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo, uradno (srbsko in hrvaško: Jugoslovensko kraljevsko ratno vazduhoplovstvo, v cirilici: Југословенско краљевско ратно ваздухопловство), s kratico: (JKRV), tudi »Ratno zrakoplovstvo Kraljevine Jugoslavije« je nastalo leta 1918 v času Kraljevine SHS, od leta 1929 Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Jugoslovansko kraljevo vojno letalstvo · Poglej več »
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Klasična gimnazija v Ljubljani · Poglej več »
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Kmetijske in rokodelske novice · Poglej več »
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Letalstvo · Poglej več »
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Lima · Poglej več »
Nada Kraigher
Nada Kraigher, slovenska mladinska pisateljica, prevajalka, politična aktivistka (NOB), * 29. januar 1911, Trst, † 29. februar 2000, Ljubljana.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Nada Kraigher · Poglej več »
Polkovnik (ZDA)
Oznaka čina polkovnika, ki je nošena na desni strani (zrcalna oznaka čina je nošena na levi strani, tako da orel vedno gleda naprej; levousmerjena oznaka je nošena tudi na pokrivalih in naprsnih oznakah čina. Polkovnik (izvirno Colonel; izgovorjava: ˈkɜrnəl) je najvišji poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-06), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »
Preizkusni pilot
USMC, je raziskal najboljši način privesti letalo iz stanja nenadzorovanega vrtenja, 1917 Preizkúsni pilót (redkeje tudi téstni pilót, preskúsni pilót) je civilni ali vojaški pilot, katerega poklic je praktično preizkušati nove tipe letal, oziroma nove različice, ter tako pripomoči k razvijanju in proizvodnji letal.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Preizkusni pilot · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rio de Janeiro
Rio de Janeiro (portugalsko za 'januarska reka') je velemesto in sedež istoimenske zvezne države v jugovzhodni Braziliji.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Rio de Janeiro · Poglej več »
Santiago de Chile
Santiago (/ ˌsæntiɑːɡoʊ /, špansko), znan tudi kot Santiago de Chile, je glavno in največje mesto Čila ter eno največjih mest v Amerikah.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Santiago de Chile · Poglej več »
Slovenski narod (časnik)
Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Slovenski narod (časnik) · Poglej več »
Sremska fronta
Sremska fronta je bila borišče druge svetovne vojne v Sremu na Hrvaškem od jeseni 1944 do 1945.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Sremska fronta · Poglej več »
Stanko Bloudek
Stanko Bloudek, slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov, * 11. februar 1890, Idrija, † 26. november 1959, Ljubljana.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Stanko Bloudek · Poglej več »
Uroš Kraigher
Uroš Kraigher, slovenski publicist, prevajalec in urednik, * 21. junij 1909, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, † 31. marec 1984, Ljubljana.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Uroš Kraigher · Poglej več »
Vojaški pilot
Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Vojaški pilot · Poglej več »
Vojno letalstvo Združenih držav Amerike
Grb VL ZDA Vojno letalstvo Združenih držav Amerike (angleško United States Air Force; kratica USAF) je letalska veja oboroženih sil ZDA in hkrati tudi med najmlajšimi, saj je bila kot samostojna veja ustanovljena 18. septembra 1947.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Vojno letalstvo Združenih držav Amerike · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in Združene države Amerike · Poglej več »
17. september
17.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in 17. september · Poglej več »
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in 1891 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in 1914 · Poglej več »
1984
1984 (MCMLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in 1984 · Poglej več »
3. april
3.
Novo!!: Jurij Kraigher - Žore in 3. april · Poglej več »
