Kazalo
22 odnosi: Abu Hamid al-Garnati, Al Andaluz, Arabščina, Arktični ocean, Žiga Herberstein, Evropa, Gerardus Mercator, Granada, Grščina, Hanti, Latinščina, Madžarščina, Madžari, Mansi, Misijonar, Moskovska velika kneževina, Poljska, Ruščina, Sibirija, Skiti, Uralsko gorovje, Volga.
Abu Hamid al-Garnati
Abu Hamid Mohamed ibn Abd al-Rahman ibn Sulejman ibn Rabi al-Māzinī al-Qaisi, svetovni potnik iz Granade v Andaluziji, ki je potoval po vzhodni in srednji Evropi in svoja potovanja opisal v potopisu Tuhfat al-albab (Darilo src), * okoli 1080, Granada, Al Andaluz, † 1170, Damask.
Poglej Jugra in Abu Hamid al-Garnati
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Poglej Jugra in Al Andaluz
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Jugra in Arabščina
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Poglej Jugra in Arktični ocean
Žiga Herberstein
Baron Žiga von Herberstein, habsburški diplomat in potopisec * 23. avgust 1486, Vipava, † 28. marec 1566, Dunaj.
Poglej Jugra in Žiga Herberstein
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Jugra in Evropa
Gerardus Mercator
Mercatorjeva projekcija Mercatorjev zemljevid Evrope Rumoldov zemljevid sveta, izdelan leta 1587 po očetovem zemljevidu iz 1567 in objavljen leta 1595 Gerardus Mercator (tudi Gerhardus),.
Poglej Jugra in Gerardus Mercator
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Poglej Jugra in Granada
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Jugra in Grščina
Hanti
Hanti (hantsko Hanti), v starejši literaturi znani tudi kot Ostjaki (rusko остяки, Ostjaki), so skupaj z Mansi avtohtoni ugrski prebivalci Avtonomnega okrožja Hanti-Mansi v ruski zahodni Sibiriji, v zgodovini znanega kot Jugra.
Poglej Jugra in Hanti
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Jugra in Latinščina
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Jugra in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Jugra in Madžari
Mansi
Mansi (mansijsko Мāньси/Мāньси мāхум, Māńsi/Māńsi māhum) so avtohtono ugrsko ljudstvo, ki živi v Avtonomnem okrožju Hanti-Mansi v Tjumenski oblasti v zahodi Sibiriji.
Poglej Jugra in Mansi
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Jugra in Misijonar
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Jugra in Moskovska velika kneževina
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Jugra in Poljska
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Jugra in Ruščina
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Jugra in Sibirija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Jugra in Skiti
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Poglej Jugra in Uralsko gorovje
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Jugra in Volga