19 odnosi: Škotska, Čudsko jezero, Baltsko morje, Devon, Emajõgi, Erozija, Estonija, Evtrofikacija, Fosfor, Fosil, Holocen, Klif, Latvija, Ledena doba, Ledenik, Mokrišče, Naravni rezervat, Naravni rezervat Alam-Pedja, Nitrat.
Škotska
Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.
Novo!!: Võrtsjärv in Škotska · Poglej več »
Čudsko jezero
Čudsko jezero ali Čudsko-Pskovsko jezero (ali Peipussee) je največje čezmejno jezero v Evropi, na meji med Estonijo in Rusijo.
Novo!!: Võrtsjärv in Čudsko jezero · Poglej več »
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Novo!!: Võrtsjärv in Baltsko morje · Poglej več »
Devon
Devon je lahko.
Novo!!: Võrtsjärv in Devon · Poglej več »
Emajõgi
Emajõgi (estonsko; nemško Embach; rusko Эмайыги) je reka v Estoniji, ki teče od jezera Võrtsjärv skozi okrožje Tartu do jezera Peipsi in v dolžini 10 km prečka mesto Tartu.
Novo!!: Võrtsjärv in Emajõgi · Poglej več »
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Novo!!: Võrtsjärv in Erozija · Poglej več »
Estonija
Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.
Novo!!: Võrtsjärv in Estonija · Poglej več »
Evtrofikacija
Evtrofen ribnik Evtrofikacija oz.
Novo!!: Võrtsjärv in Evtrofikacija · Poglej več »
Fosfor
Fósfor (latinsko phosphorus) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol P in atomsko število 15.
Novo!!: Võrtsjärv in Fosfor · Poglej več »
Fosil
členonožcev je moč najti tudi v Sloveniji. Fosil, fosilija, fosilni ostanek, ostalina, petrefakt, pa tudi okamenek, okamenica, okamenina in okamnina je okameneli, v kamnini (praviloma v sedimentu, izredno redko v metamorfni kamnini) ohranjen ostanek, odtis ali sled rastlin in živali ter drugih organizmov iz geološke preteklosti.
Novo!!: Võrtsjärv in Fosil · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Võrtsjärv in Holocen · Poglej več »
Klif
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom. Nastajanje klifa:1 Voda izkopava2 Krušenje podlage3 Nanos odkrušenih kamnin Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala.
Novo!!: Võrtsjärv in Klif · Poglej več »
Latvija
Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.
Novo!!: Võrtsjärv in Latvija · Poglej več »
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Novo!!: Võrtsjärv in Ledena doba · Poglej več »
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Novo!!: Võrtsjärv in Ledenik · Poglej več »
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Novo!!: Võrtsjärv in Mokrišče · Poglej več »
Naravni rezervat
Naravni rezervat Naravni rezervat je območje geotopov, življenjskih prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.
Novo!!: Võrtsjärv in Naravni rezervat · Poglej več »
Naravni rezervat Alam-Pedja
Naravni rezervat Alam-Pedja (estonsko Alam-Pedja looduskaitseala) je največji naravni rezervat v Estoniji.
Novo!!: Võrtsjärv in Naravni rezervat Alam-Pedja · Poglej več »
Nitrat
elektrostatskega potenciala na površini nitratnega iona. Območja obarvana rdeče imajo nižji naboj kot tista področja, ki so obarvana rumeno. Kisikovi atomi nosijo večino negativnega naboja. Struktura in vezi nitratnega iona. Vezi N-O so po moči in dolžini vmes med enojno in dvojno vezjo. V anorganski kemiji so nitrati soli dušikove(V) kisline, ki so močni oksidanti ravno tako kot kislina sama.
Novo!!: Võrtsjärv in Nitrat · Poglej več »