Hitreje kot brskalnik!
67 odnosi: Abasidski kalifat, Adana, Aden, Ajubidi, Aksumitsko kraljestvo, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Alep, Almati, Aman, Bagdad, Baku, Bližnji vzhod, Burajda, Burdž Kalifa, Carigrad, Džakarta, Dubaj, Ejalet, Fatimidski kalifat, Hadž, Hedžas, Ibn Batuta, Ibn Saud, Indijski ocean, Islam, Jeruzalem, Karači, Köppnova podnebna klasifikacija, Koran, Kordovski emirat, Mašrabija, Mahmud II., Mameluki, Mari, Medina, Medresa, Meka, Mohamed, Muslimani, Oš, Obzidje, Omajadi, Organizacija islamskega sodelovanja, Palača Khuzam, Peščeni vihar, Plovdiv, Prva svetovna vojna, Rašidunski kalifat, Ribolov, ..., Rijad, Rt dobrega upanja, Saladin, Saleeg, Saudova Arabija, Selim I. Surovi, Sirija, Staro mestno jedro Džide, Sveta dežela, Tajpej, The Guardian, Thomas Edward Lawrence, Tihama, Tunis, Vasco da Gama, Vilajet, Zanzibar. Razširi indeks (17 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Džida in Abasidski kalifat · Poglej več »
Adana
Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.
Novo!!: Džida in Adana · Poglej več »
Aden
Aden je lahko.
Novo!!: Džida in Aden · Poglej več »
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Novo!!: Džida in Ajubidi · Poglej več »
Aksumitsko kraljestvo
stari grščini zapisano: AΧWMITW BACIΛEYC – Kralj Aksuma, na desnem pa: ΕΝΔΥΒΙC ΒΑCΙΛΕΥC – Kralj Endibis. Aksumitsko kraljestvo (tudi Aksum in redkeje Aksumitski imperij, giz አክሱም) je bila pomembna starodavna trgovska država v severovzhodni Afriki, ki je obstajala od 4.
Novo!!: Džida in Aksumitsko kraljestvo · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Džida in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Novo!!: Džida in Aleksandrija · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Džida in Alep · Poglej več »
Almati
Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.
Novo!!: Džida in Almati · Poglej več »
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Novo!!: Džida in Aman · Poglej več »
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Novo!!: Džida in Bagdad · Poglej več »
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Novo!!: Džida in Baku · Poglej več »
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Novo!!: Džida in Bližnji vzhod · Poglej več »
Burajda
Burajda (بريدة) je glavno in največje mesto province Al-Kasim v severni osrednji Saudovi Arabiji v osrčju Arabskega polotoka.
Novo!!: Džida in Burajda · Poglej več »
Burdž Kalifa
Burdž Kalifa, kar pomeni Stolp Kalifa, je nebotičnik v Dubaju, zgrajen leta 2010.
Novo!!: Džida in Burdž Kalifa · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Džida in Carigrad · Poglej več »
Džakarta
Džakarta (fomalno DKI Jakarta) je velemesto v jugovzhodni Aziji, glavno mesto Indonezije in hkrati največje mesto v državi.
Novo!!: Džida in Džakarta · Poglej več »
Dubaj
Dubaj (دبي) je največje mesto v Združenih arabskih emiratih in glavno mesto istoimenskega emirata, enega od sedmih, ki sestavljajo državo.
Novo!!: Džida in Dubaj · Poglej več »
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Novo!!: Džida in Ejalet · Poglej več »
Fatimidski kalifat
Fatimidski kalifat, ismailijsko šiitski kalifat od 10.
Novo!!: Džida in Fatimidski kalifat · Poglej več »
Hadž
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.
Novo!!: Džida in Hadž · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Džida in Hedžas · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Džida in Ibn Batuta · Poglej več »
Ibn Saud
Abdulaziz bin Abdul Rahman Al Saud (ʿAbd al ʿAzīz bin ʿAbd ar Raḥman Āl Suʿūd; 15. januar 1875Ibn Saudova letnica rojstva je bila vir razprav. Na splošno velja za leto 1875, čeprav ga nekaj virov navaja kot leto 1880. Glede na knjigo britanskega avtorja Roberta Laceyja Kraljestvo je vodilni savdski zgodovinar našel zapise, ki kažejo, da je Ibn Saud leta 1891 pozdravil pomembna plemenska delegacija. Zgodovinar je menil, da bi bil 10 ali 11-letni otrok (glede na datum rojstva 1880) premlad, da bi smel pozdraviti takšno delegacijo, medtem ko bi bil mladostnik, star 15 ali 16 let (glede na datum 1875).) bi bilo verjetno dovoljeno.
Novo!!: Džida in Ibn Saud · Poglej več »
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Novo!!: Džida in Indijski ocean · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Džida in Islam · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Džida in Jeruzalem · Poglej več »
Karači
Karači je največje mesto v Pakistanu in eno največjih mest na svetu.
Novo!!: Džida in Karači · Poglej več »
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Novo!!: Džida in Köppnova podnebna klasifikacija · Poglej več »
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Novo!!: Džida in Koran · Poglej več »
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Novo!!: Džida in Kordovski emirat · Poglej več »
Mašrabija
Mašrabija (arabsko: مشربية), tudi shanshūl (شنشول) ali rūshān (روشان), je arhitekturni element, ki je značilen za tradicionalno arhitekturo v islamskem svetu in širše.
Novo!!: Džida in Mašrabija · Poglej več »
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Novo!!: Džida in Mahmud II. · Poglej več »
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Novo!!: Džida in Mameluki · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Džida in Mari · Poglej več »
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Džida in Medina · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Džida in Medresa · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Džida in Meka · Poglej več »
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Novo!!: Džida in Mohamed · Poglej več »
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Novo!!: Džida in Muslimani · Poglej več »
Oš
Oš je eno od najstarejših mest v Srednji Aziji in se nahaja na jugovzhodnem robu Ferganske doline, ob severnem vznožju gorovja Pamir-Alay v Kirgizistanu.
Novo!!: Džida in Oš · Poglej več »
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Novo!!: Džida in Obzidje · Poglej več »
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Novo!!: Džida in Omajadi · Poglej več »
Organizacija islamskega sodelovanja
Organizacija islamskega sodelovanja, do leta 2011 imenovana Organizacija islamske konference, je medvladna organizacija s stalnim predstavništvom pri Združenih narodih, ki povezuje 57 držav, v katerih je islam glavno, večinsko ali manjšinsko verstvo.
Novo!!: Džida in Organizacija islamskega sodelovanja · Poglej več »
Palača Khuzam
Palača Khuzam (قصر خزام) je velika palača in muzej v Džidi v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Džida in Palača Khuzam · Poglej več »
Peščeni vihar
Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.
Novo!!: Džida in Peščeni vihar · Poglej več »
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Novo!!: Džida in Plovdiv · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Džida in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Novo!!: Džida in Rašidunski kalifat · Poglej več »
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Novo!!: Džida in Ribolov · Poglej več »
Rijad
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama, je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010) največje mesto v državi,.
Novo!!: Džida in Rijad · Poglej več »
Rt dobrega upanja
Rt dobrega upanja Rt dobrega upanja, tudi Rt dobre nade (angleško Cape of Good Hope, afrikansko Kaap die Goeie Hoop, nizozemsko Kaap de Goede Hoop), prvotno imenovan Viharni rt, je skalnat rt na atlantski obali Republike Južne Afrike.
Novo!!: Džida in Rt dobrega upanja · Poglej več »
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Novo!!: Džida in Saladin · Poglej več »
Saleeg
Saleeg (سليق) je jed iz belega riža, kuhana z juho (piščanec ali drugo meso) in mlekom.
Novo!!: Džida in Saleeg · Poglej več »
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Novo!!: Džida in Saudova Arabija · Poglej več »
Selim I. Surovi
Selim I. (1470/1471 – 22. september 1520), znan tudi kot Selim I. Surovi, je bil deveti sultan Osmanskega cesarstva od leta 1512 do 1520.
Novo!!: Džida in Selim I. Surovi · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Džida in Sirija · Poglej več »
Staro mestno jedro Džide
Staro mestno jedro Džide ali Al-Balad (البلد) je zgodovinsko območje Džide, drugega največjega mesta v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Džida in Staro mestno jedro Džide · Poglej več »
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Novo!!: Džida in Sveta dežela · Poglej več »
Tajpej
Tajpej (台北; dobesedno »Severni Tajvan«) je največje mesto na otoku Tajvanu, in glavno mesto Republike Kitajske (nepriznane države, bolj znane kot Tajvan).
Novo!!: Džida in Tajpej · Poglej več »
The Guardian
The Guardian (angleško: »Varuh«) je britanski dnevni časopis s sedežem uredništva v Londonu, ki je začel izhajali leta 1821 pod naslovom The Manchester Guardian, od leta 1959 pa ima sedanje ime.
Novo!!: Džida in The Guardian · Poglej več »
Thomas Edward Lawrence
Thomas Edward Lawrence, bolj znan tudi kot Lawrence Arabski, valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, častnik in pisatelj,* 16. avgust 1888, Tremadog, Caernarfonshire, Wales, † 19. maj 1935, Bovington Camp, Dorset, Anglija.
Novo!!: Džida in Thomas Edward Lawrence · Poglej več »
Tihama
Tihāma (تِهَامَةُ) se nanaša na obalno nižino Arabskega polotoka ob Rdečem morju od Akabskega zaliva do Bab el Mandeba.
Novo!!: Džida in Tihama · Poglej več »
Tunis
Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.
Novo!!: Džida in Tunis · Poglej več »
Vasco da Gama
Dom Vasco da Gama, prvi grof Vidigueira, portugalski pomorščak in admiral, * 1460 ali 1469, Sines ali Vidigueira, Alentejo, Portugalska, † 24. december 1524, Cochin, Kerala, danes Kochi, Indija.
Novo!!: Džida in Vasco da Gama · Poglej več »
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Novo!!: Džida in Vilajet · Poglej več »
Zanzibar
Lokacija Zanzibarja Zanzibar je polavtonomna regija Tanzanije v Vzhodni Afriki, ki jo sestavlja severni del istoimenskega otočja v Indijskem oceanu, 25–50 km od obale Tanzanije.
Novo!!: Džida in Zanzibar · Poglej več »
