Hitreje kot brskalnik!
31 odnosi: Abdulah Ibn Husein, Arabski polotok, Bahrajn, Beduini, Druga svetovna vojna, Dwight David Eisenhower, Franklin Delano Roosevelt, Hadž, Hedžas, Islam, Jemen, Jordanija, Kairo, Katar, Kuvajt, Medina, Meka, Muhamed ibn Abdul al-Vahab, Nafta, Prva svetovna vojna, Renault FT-17, Rijad, Rodbina Saud, Rub al-Hali, Saudova Arabija, Sueški prekop, Thomas Edward Lawrence, Univerza Columbia, Univerza Kalifornije, Los Angeles, Vahabizem, Winston Churchill.
Abdulah Ibn Husein
Abdulah Ibn Husein, jordanski vladar od leta 1921, * februar 1882, Meka, † 20. julij 1951, Jeruzalem.
Novo!!: Ibn Saud in Abdulah Ibn Husein · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Ibn Saud in Arabski polotok · Poglej več »
Bahrajn
Manama, glavno mesto Bahrajna Bahrájn (uradno Kraljevína Bahrájn;, Mamlakat al-Barayn) je otoška država v Perzijskem zalivu in najmanjša arabska država.
Novo!!: Ibn Saud in Bahrajn · Poglej več »
Beduini
Beduini (arasko بَدَوِي, badawī) so arabska nomadska etnična skupina. Razdeljeni so na plemena ali klane znane v arabščini kot ʿašāʾir (عَشَائِر), klani pa se še naprej delijo na družine, ki se imenujejo bayt. Beduini v glavnem živijo v Sirski puščavi in v puščavskih območjih severne Afrike, Arabskem polotoku, v Iraku in Levantu. Ime beduin je množina arabske besede badawī (بدوي). Vodja beduinskih plemen je šejk (arabsko شيخ, latinizirano šayḫ, dobesedno 'starejši'). Člani beduinskega plemena verjamejo da izhajajo iz enega skupnega prednika. Beduini v glavnem živijo od ovčereje, kozjereje in kamel. Nekateri so lovci, ukvarjajo pa se tudi z razbojništvom.
Novo!!: Ibn Saud in Beduini · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Ibn Saud in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dwight David Eisenhower
Dwight David »Ike« Eisenhower, ameriški general in politik, * 14. oktober 1890, Denison, Teksas, † 28. marec 1969, Washington, D.C. General armade Eisenhower je najbolj znan kot 34.
Novo!!: Ibn Saud in Dwight David Eisenhower · Poglej več »
Franklin Delano Roosevelt
Franklin Delano Roosevelt, ameriški politik, predsednik ZDA, pravnik, * 30. januar 1882, Hyde Park, New York, † 12. april 1945, Warm Springs, Georgia, ZDA.
Novo!!: Ibn Saud in Franklin Delano Roosevelt · Poglej več »
Hadž
Hadž ali tradicionalno romanje v Meko je peti od petih stebrov sunitske veje Islama ter ena od desetih vej šiitskega islama.
Novo!!: Ibn Saud in Hadž · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Ibn Saud in Hedžas · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Ibn Saud in Islam · Poglej več »
Jemen
Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.
Novo!!: Ibn Saud in Jemen · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: Ibn Saud in Jordanija · Poglej več »
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Novo!!: Ibn Saud in Kairo · Poglej več »
Katar
Katar je obmorski emirat v jugozahodni Aziji na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Ibn Saud in Katar · Poglej več »
Kuvajt
Kuvajt (Dawlat al-Kuwajt) je majhna, a z nafto bogata monarhija ob obali Perzijskega zaliva, ki na severu meji na Irak, na jugu pa na Saudovo Arabijo.
Novo!!: Ibn Saud in Kuvajt · Poglej več »
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Ibn Saud in Medina · Poglej več »
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Novo!!: Ibn Saud in Meka · Poglej več »
Muhamed ibn Abdul al-Vahab
Muhammad ibn Abd al-Wahhab (1703 – 22 junij 1792) je bil verski voditelj, konservativni teolog in ustanovitelj islamske smeri, poznane kot vahabizem, ki si je prizadevala vrnitev islama k temeljnim načelom.
Novo!!: Ibn Saud in Muhamed ibn Abdul al-Vahab · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Ibn Saud in Nafta · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ibn Saud in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Renault FT-17
Renault FT-17 ali Automitrailleuse à chenilles Renault FT modèle 1917 je bil francoski lahki tank v prvi svetovni vojni in eden najbolj revolucionarnih tankov v zgodovini.
Novo!!: Ibn Saud in Renault FT-17 · Poglej več »
Rijad
Rijad (/rɨˈjɑːd/; arabsko ar-Rijāḍ, dobesedno 'Vrtovi'), prej znan kot Hadžr al-Jamama, je glavno mesto Saudove Arabije in s približno 5,2 milijona prebivalci (po popisu leta 2010) največje mesto v državi,.
Novo!!: Ibn Saud in Rijad · Poglej več »
Rodbina Saud
Rodbina Saud (ʾĀl Suʿūd) je vladajoča kraljeva družina Saudove Arabije.
Novo!!: Ibn Saud in Rodbina Saud · Poglej več »
Rub al-Hali
Rub al-Hali (/ˈrʊb æl ˈkɑːli/; arabsko: ٱلرُّبْع ٱلْخَالِي (/ar.rubʕ alxaːliː/), »Prazna četrt«) je peščena puščava (peščeno morje), ki zajema večino južne tretjine Arabskega polotoka.
Novo!!: Ibn Saud in Rub al-Hali · Poglej več »
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Novo!!: Ibn Saud in Saudova Arabija · Poglej več »
Sueški prekop
Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.
Novo!!: Ibn Saud in Sueški prekop · Poglej več »
Thomas Edward Lawrence
Thomas Edward Lawrence, bolj znan tudi kot Lawrence Arabski, valižanski arheolog, diplomat, obveščevalec, častnik in pisatelj,* 16. avgust 1888, Tremadog, Caernarfonshire, Wales, † 19. maj 1935, Bovington Camp, Dorset, Anglija.
Novo!!: Ibn Saud in Thomas Edward Lawrence · Poglej več »
Univerza Columbia
Univerza Columbia je ameriška zasebna univerza s sedežem v New Yorku, New York, ZDA.
Novo!!: Ibn Saud in Univerza Columbia · Poglej več »
Univerza Kalifornije, Los Angeles
Univerza Kalifornije, Los Angeles (kratica UCLA) je javna univerza s sedežem v mestu Los Angeles, Kalifornija.
Novo!!: Ibn Saud in Univerza Kalifornije, Los Angeles · Poglej več »
Vahabizem
Vahabizem (arabsko|وهّابية) je skrajna oblika islama, ki ga je v 18.
Novo!!: Ibn Saud in Vahabizem · Poglej več »
Winston Churchill
The Right Honourable sir Winston Leonard Spencer Churchill, britanski novinar, častnik, državnik, slikar, pisatelj, nobelovec, * 30. november 1874, Blenheim Palace, Woodstock, grofija Oxfordshire, Anglija, † 24. januar 1965, London.
Novo!!: Ibn Saud in Winston Churchill · Poglej več »
