Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Acta neophilologica, Anglistika, Balkan, Beneški trgovec, Dekan (šolstvo), Docent, Dom in svet, Dramatika, Dunaj, Etika, Etimologija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Folkloristika, Germanska filologija, Gimnazija, Goti, Gradec, Jezikoslovec, Klasična filologija, Klasična gimnazija, Langobardi, Leipzig, Literarna teorija, Literarna veda, Literarna zgodovina, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Macbeth (opera), Maribor, Mirko Jurak, Mitologija, Nemščina, Nemška književnost, Novo mesto, Ormož, Oton Župančič, Prešernova nagrada, Pripovedka, Pulj, Sen kresne noči, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih časopisov, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska mitologija, Tristan in Izolda (opera), Vinski Vrh, Ormož, ..., William Shakespeare, Zemljepisno lastno ime, 14. maj, 1882, 19. julij, 1957. Razširi indeks (6 več) »
Acta neophilologica
Acta neophilologica je slovenska znanstvena revija, ki izhaja enkrat letno, od leta 1968.
Novo!!: Jakob Kelemina in Acta neophilologica · Poglej več »
Anglistika
Anglistika je veda o angleškem jeziku in književnosti.
Novo!!: Jakob Kelemina in Anglistika · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Jakob Kelemina in Balkan · Poglej več »
Beneški trgovec
Naslovnica dela iz leta 1600 Beneški trgovec je komedija Williama Shakespeara.
Novo!!: Jakob Kelemina in Beneški trgovec · Poglej več »
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela. Za dekana visokošolskega zavoda je lahko imenovan, kdor je zaposlen kot visokošolski učitelj na tem zavodu. Dekana imenuje rektor na predlog senata oziroma strokovnega sveta članice univerze. Pisarna dekana se imenuje dekanát. Posebno v nemškem govornem področju se je dekana nekdaj nazivalo z »Vaša spektabiliteta«.
Novo!!: Jakob Kelemina in Dekan (šolstvo) · Poglej več »
Docent
Docènt oz.
Novo!!: Jakob Kelemina in Docent · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Jakob Kelemina in Dom in svet · Poglej več »
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Novo!!: Jakob Kelemina in Dramatika · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Jakob Kelemina in Dunaj · Poglej več »
Etika
Etika (grško) je filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu.
Novo!!: Jakob Kelemina in Etika · Poglej več »
Etimologija
Etimologíja (grško: étymología.
Novo!!: Jakob Kelemina in Etimologija · Poglej več »
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Jakob Kelemina in Filozofska fakulteta v Ljubljani · Poglej več »
Folkloristika
Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.
Novo!!: Jakob Kelemina in Folkloristika · Poglej več »
Germanska filologija
Germanska filologija je filološka študija germanskih jezikov, zlasti iz primerjalne ali zgodovinske perspektive.
Novo!!: Jakob Kelemina in Germanska filologija · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Jakob Kelemina in Gimnazija · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Jakob Kelemina in Goti · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Jakob Kelemina in Gradec · Poglej več »
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Novo!!: Jakob Kelemina in Jezikoslovec · Poglej več »
Klasična filologija
Klásična filologíja je smer filologije, ki se ukvarja s staro grščino in latinščino.
Novo!!: Jakob Kelemina in Klasična filologija · Poglej več »
Klasična gimnazija
Klasična gimnazija je ena od zvrsti gimnazije, ki ima poudarek na humanizmu in družboslovju.
Novo!!: Jakob Kelemina in Klasična gimnazija · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Jakob Kelemina in Langobardi · Poglej več »
Leipzig
Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.
Novo!!: Jakob Kelemina in Leipzig · Poglej več »
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Novo!!: Jakob Kelemina in Literarna teorija · Poglej več »
Literarna veda
Literarna veda ali literarna znanost (tj. kadar uporablja predvsem empirično-eksaktne pristope) je raziskovalno področje povezano s filologijo, ki zajema literarno zgodovino, literarno teorijo in literarno interpretacijo.
Novo!!: Jakob Kelemina in Literarna veda · Poglej več »
Literarna zgodovina
Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede.
Novo!!: Jakob Kelemina in Literarna zgodovina · Poglej več »
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Novo!!: Jakob Kelemina in Literarni zgodovinar · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Jakob Kelemina in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Novo!!: Jakob Kelemina in Ljubljanski zvon · Poglej več »
Macbeth (opera)
Macbeth je opera v štirih dejanjih (devetih slikah) Giuseppeja Verdija.
Novo!!: Jakob Kelemina in Macbeth (opera) · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Jakob Kelemina in Maribor · Poglej več »
Mirko Jurak
Mirko Jurak, slovenski anglist, literarni zgodovinar, univerzitetni profesor in urednik, * 11. september 1935 Ljubljana, † 25. september 2014.
Novo!!: Jakob Kelemina in Mirko Jurak · Poglej več »
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Novo!!: Jakob Kelemina in Mitologija · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Jakob Kelemina in Nemščina · Poglej več »
Nemška književnost
Pod pojmom nemška književnost oziroma književnost v nemškem jeziku razumemo literarna dela, ki so nastala v nemškem jeziku na nemškogovorečih področjih.
Novo!!: Jakob Kelemina in Nemška književnost · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Jakob Kelemina in Novo mesto · Poglej več »
Ormož
Ormož (Ormosd, Friedau) je mesto z okoli 2.000 prebivalci ob Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško in središče občine Ormož.
Novo!!: Jakob Kelemina in Ormož · Poglej več »
Oton Župančič
Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.
Novo!!: Jakob Kelemina in Oton Župančič · Poglej več »
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Novo!!: Jakob Kelemina in Prešernova nagrada · Poglej več »
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Novo!!: Jakob Kelemina in Pripovedka · Poglej več »
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Novo!!: Jakob Kelemina in Pulj · Poglej več »
Sen kresne noči
Sen kresne noči je gledališka igra Williama Shakespearea, nastala okrog leta 1595.
Novo!!: Jakob Kelemina in Sen kresne noči · Poglej več »
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Novo!!: Jakob Kelemina in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade · Poglej več »
Seznam slovenskih časopisov
V seznamu so našteti najstarejši slovenski časopisi in revije.
Novo!!: Jakob Kelemina in Seznam slovenskih časopisov · Poglej več »
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Novo!!: Jakob Kelemina in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Jakob Kelemina in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Jakob Kelemina in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Jakob Kelemina in Slovenija · Poglej več »
Slovenska mitologija
S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.
Novo!!: Jakob Kelemina in Slovenska mitologija · Poglej več »
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Novo!!: Jakob Kelemina in Tristan in Izolda (opera) · Poglej več »
Vinski Vrh, Ormož
Vinski Vrh je naselje v Občini Ormož.
Novo!!: Jakob Kelemina in Vinski Vrh, Ormož · Poglej več »
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Novo!!: Jakob Kelemina in William Shakespeare · Poglej več »
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Novo!!: Jakob Kelemina in Zemljepisno lastno ime · Poglej več »
14. maj
14.
Novo!!: Jakob Kelemina in 14. maj · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Jakob Kelemina in 1882 · Poglej več »
19. julij
19.
Novo!!: Jakob Kelemina in 19. julij · Poglej več »
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Jakob Kelemina in 1957 · Poglej več »
