Kazalo
34 odnosi: Avstrija, Benediktinci, Celje, Doktorat, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Franc Ferdinand, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Grad, Ivan Dolenc, Kapela, Knjižnica, Kustos, Ljubljana, Menih, Novo mesto, Preska, Medvode, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Samostan, Sarajevo, Slovenci, Sofija Hohenberška, Spovednik, Teologija, Umetnostna zgodovina, Univerza na Dunaju, Zgodovina, Zgodovinar, 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 1874, 1945, 5. junij, 8. september.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Avstrija
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Benediktinci
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Celje
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Doktorat
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Duhovnik
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Franc Ferdinand
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Grad
pa tudi.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Grad
Ivan Dolenc
Ivan Dolenc, slovenski pisatelj, novinar, urednik prevajalec in kritik, * 6. oktober 1927, Maribor, † 18. april 2006, Burlington, Kanada.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Ivan Dolenc
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Kapela
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Knjižnica
Kustos
Kustos (lat. custos; čuvaj, varuh, stražar) je upravnik muzeja ali umetniškega razstavnega prostora oziroma znanstveni delavec v takih ustanovah.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Kustos
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Ljubljana
Menih
Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Menih
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Novo mesto
Preska, Medvode
Preska Preska je naselje na južnih obronkih ravnine pri Medvodah, ob cesti v Škofjo Loko.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Preska, Medvode
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Prva svetovna vojna
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Rimskokatoliška cerkev
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Samostan
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Sarajevo
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Slovenci
Sofija Hohenberška
Sofija Hohenberška, žena avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda * 1. marec 1868, Stuttgart, kraljevina Württemberg, † 28. junij 1914, Sarajevo, Avstro-Ogrska.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Sofija Hohenberška
Spovednik
Spovednik spoveduje Spovednik je duhovnik, ki podeljuje zakrament spovedi.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Spovednik
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Teologija
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Umetnostna zgodovina
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Univerza na Dunaju
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in Zgodovinar
17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in 1874
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in 1945
5. junij
5.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in 5. junij
8. september
8.
Poglej Ivan Krstnik Žibert in 8. september