Kazalo
36 odnosi: Akademik, Akademski nazivi, Diploma, Disertacija, Doktorat, Erozija, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Geograf, Geografija, Geografski inštitut Antona Melika, Geografsko društvo Slovenije, Geomorfologija, Hrvaška, Kapnik, Katedra, Kraško polje, Kras, Krasoslovje, Ljubljana, Morfologija (biologija), Naravna katastrofa, Podnebje, Postojna, Predsednik, Predstojnik, Red dela, Slovenci, Slovenj Gradec, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Triglavski ledenik, Univerza v Zagrebu, 10. marec, 1923, 2014, 5. julij.
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Poglej Ivan Gams in Akademik
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Ivan Gams in Akademski nazivi
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Ivan Gams in Diploma
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Ivan Gams in Disertacija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Ivan Gams in Doktorat
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Ivan Gams in Erozija
Evropska akademija znanosti in umetnosti
Evropska akademija znanosti in umetnosti (kratica EASA) je mednarodna akademija znanosti in umetnosti, ki je bila ustanovljena leta 1990 s strani Republike Avstrije in Evropske unije.
Poglej Ivan Gams in Evropska akademija znanosti in umetnosti
Geograf
Geograf je znanstvenik, ki se v splošnem največ ukvarja z geografijo.
Poglej Ivan Gams in Geograf
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Ivan Gams in Geografija
Geografski inštitut Antona Melika
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (med letoma 1946 in 1976 Geografski inštitut SAZU, med letoma 1976 in 1981 Geografski inštitut Antona Melika SAZU) je inštitut za geografska vprašanja, ki ga je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Poglej Ivan Gams in Geografski inštitut Antona Melika
Geografsko društvo Slovenije
Prvo Geografsko društvo Slovenije je nastalo leta 1922.
Poglej Ivan Gams in Geografsko društvo Slovenije
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Poglej Ivan Gams in Geomorfologija
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Ivan Gams in Hrvaška
Kapnik
Postojnski jami Kapnik je tvorba, ki nastaja v suhih kraških jamah.
Poglej Ivan Gams in Kapnik
Katedra
Kátedra v baziliki sv. Janeza v Lateranu Sedež apostola Petra Kátedra, tudi stolica, je poseben stol, ki ponazarja moč osebe na visokem položaju.
Poglej Ivan Gams in Katedra
Kraško polje
Cerkniško polje (jezero), občasno poplavljeno kraško polje Presahlo Cerkniško polje (jezero) Kraško polje je večja kotanja na kraškem svetu, ki ima pretežno ravno dno, koder poteka kraški vodni vir.
Poglej Ivan Gams in Kraško polje
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Ivan Gams in Kras
Krasoslovje
Valvasor (1689) Škocjanskih jamah Postojnska jama Krasoslôvje ali krasologíja je znanstvena veda, ki se ukvarja s krasom.
Poglej Ivan Gams in Krasoslovje
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Ivan Gams in Ljubljana
Morfologija (biologija)
Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov.
Poglej Ivan Gams in Morfologija (biologija)
Naravna katastrofa
potresu v Indijskem oceanu leta 2004 Naravna katastrofa je posledica delovanja naravnega pojava, ki ga označujemo za naravno tveganje (potres, cunami, orkan, poplava, izbruh ognjenika ipd.) in ima izrazito negativne (»katastrofalne«) posledice za človeško skupnost na prizadetem območju.
Poglej Ivan Gams in Naravna katastrofa
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Ivan Gams in Podnebje
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Ivan Gams in Postojna
Predsednik
Predsednik (etimološko iz latinskih korenov prae- »pred« + sedere »sedeti«; torej »tisti, ki sedi na čelu pred vsemi«) je navadno izvoljeni najvišji funkcionar kake države, ustanove ali organizacije.
Poglej Ivan Gams in Predsednik
Predstojnik
Predstojnik, tisti ki ima višji, vodilni položaj v ustanovi, inštitutu, šoli, zavodu, javni upravi.
Poglej Ivan Gams in Predstojnik
Red dela
Red dela je bilo odlikovanje SFRJ, ki se je podeljevalo posameznikom, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in enotam oboroženih sil SFRJ za posebne zasluge, ki so jih dosegli v gospodarstvu in za delo, ki je bilo posebnega pomena za napredek države v drugih družbenih dejavnostih.
Poglej Ivan Gams in Red dela
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ivan Gams in Slovenci
Slovenj Gradec
Slovenj Gradec je sedež Mestne občine Slovenj Gradec v Sloveniji ter upravno, gospodarsko, kulturno, bančno, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in deloma tudi Koroške statistične regije Do razpada Avstro-Ogrske novembra 1918 je bilo mesto del Štajerske ter je del Koroške statistične regije od leta 2005.
Poglej Ivan Gams in Slovenj Gradec
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I.
Poglej Ivan Gams in Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Poglej Ivan Gams in Socialistična federativna republika Jugoslavija
Triglavski ledenik
Triglavski ledenik na razglednici iz leta 1905 Tríglavski ali Triglávski ledeník je danes drugi največji ledenik na ozemlju Slovenije.
Poglej Ivan Gams in Triglavski ledenik
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Ivan Gams in Univerza v Zagrebu
10. marec
10.
Poglej Ivan Gams in 10. marec
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ivan Gams in 1923
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ivan Gams in 2014
5. julij
5.
Poglej Ivan Gams in 5. julij