Hitreje kot brskalnik!
46 odnosi: Aram Iljič Hačaturjan, Arnold Schönberg, Švica, Ženevsko jezero, Balet, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Coco Chanel, Dirigent, Dmitrij Šostakovič, Gimnazija, Glasbena kompozicija, Glasbeni neoklasicizem, Grammy, Heidelberg, Hollywoodska aleja slavnih, Ignaz Josef Pleyel, Julijanski koledar, Klavir, Lozana, New York, Nikolaj Rimski-Korsakov, Ognjeni ptič, Petruškin akord, Pianist, Pomladno obredje, Pravo, Premiera, Prva svetovna vojna, Pulcinella, Ruščina, Rusi, Rusija, Sankt Peterburg, Seznam ruskih dirigentov, Seznam ruskih pianistov, Seznam ruskih skladateljev, Skladatelj, Thomas Mann, Tuberkuloza, Univerza Harvard, William Shakespeare, Združene države Amerike, 17. junij, 1882, 1971, 6. april.
Aram Iljič Hačaturjan
Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Igor Stravinski in Aram Iljič Hačaturjan · Poglej več »
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Novo!!: Igor Stravinski in Arnold Schönberg · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Igor Stravinski in Švica · Poglej več »
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Novo!!: Igor Stravinski in Ženevsko jezero · Poglej več »
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Novo!!: Igor Stravinski in Balet · Poglej več »
Bretanja (zgodovinska pokrajina)
Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Igor Stravinski in Bretanja (zgodovinska pokrajina) · Poglej več »
Coco Chanel
Gabrielle Chanel - Bonheur (bolje znana kot Coco Chanel), francoska modna oblikovalka, * 19. avgust 1883, Saumur, Francija, † 10. januar 1971, Pariz, Francija.
Novo!!: Igor Stravinski in Coco Chanel · Poglej več »
Dirigent
Dirigent pred orkestrom Dirigentski palici v etuiju za shranjevanje Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor.
Novo!!: Igor Stravinski in Dirigent · Poglej več »
Dmitrij Šostakovič
Dmitrij Dmitrijevič Šostakovič, ruski skladatelj, pedagog in dirigent,* 25. september (12. september, ruski koledar) 1906, Sankt Peterburg, † 9. avgust 1975, Moskva.
Novo!!: Igor Stravinski in Dmitrij Šostakovič · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Igor Stravinski in Gimnazija · Poglej več »
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Novo!!: Igor Stravinski in Glasbena kompozicija · Poglej več »
Glasbeni neoklasicizem
Neoklasicizem je kompozicijski stil v glasbi 20. stoletja.
Novo!!: Igor Stravinski in Glasbeni neoklasicizem · Poglej več »
Grammy
Nagrada Grammy ali Grammy Award (v originalu Gramophone Award) je nagrada, ki jo podeljuje National Academy of Recording Arts and Sciences (Nacionalna akademija snemalnih umetnosti in znanosti) v Združenih državah Amerike za izredne dosežke v glasbeni industriji.
Novo!!: Igor Stravinski in Grammy · Poglej več »
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Novo!!: Igor Stravinski in Heidelberg · Poglej več »
Hollywoodska aleja slavnih
Hollywood Boulevard, pogled proti središču mesta Hollywoodska aleja slavnih oz.
Novo!!: Igor Stravinski in Hollywoodska aleja slavnih · Poglej več »
Ignaz Josef Pleyel
Ignaz Josef Pleyel, avstrijski skladatelj in lastnik tovarne klavirjev, * 18. junij 1757, Ruppersthal pri Kremsu na Donavi, † 14. november 1831, pri Parizu.
Novo!!: Igor Stravinski in Ignaz Josef Pleyel · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: Igor Stravinski in Julijanski koledar · Poglej več »
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Novo!!: Igor Stravinski in Klavir · Poglej več »
Lozana
Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).
Novo!!: Igor Stravinski in Lozana · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Igor Stravinski in New York · Poglej več »
Nikolaj Rimski-Korsakov
Nikolaj Andrejevič Rimski-Korsakov, ruski skladatelj in dirigent, * 6.
Novo!!: Igor Stravinski in Nikolaj Rimski-Korsakov · Poglej več »
Ognjeni ptič
Ognjeni ptič (rusko Жар-Птица, angleško The firebird; tudi Žar ptica) so uradni naslovi baletne glasbe skladatelja Igorja Stravinskega.
Novo!!: Igor Stravinski in Ognjeni ptič · Poglej več »
Petruškin akord
Ena izmed različic Petruškinega akorda Petruškin akord je bikord, ki ga je Igor Stravinski uporabljal v istoimenskem baletu (Petruška) in z njim predstavljal lutko.
Novo!!: Igor Stravinski in Petruškin akord · Poglej več »
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Novo!!: Igor Stravinski in Pianist · Poglej več »
Pomladno obredje
Pomladno obredje (francosko: Le Sacre du Printemps) je baletna glasba Igorja Stravinskega.
Novo!!: Igor Stravinski in Pomladno obredje · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Igor Stravinski in Pravo · Poglej več »
Premiera
Priprava prizorišča za filmsko premiero Premiera je prva javna izvedba glasbenega (balet, opera), gledališkega ali pa kinematografskega dela.
Novo!!: Igor Stravinski in Premiera · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Igor Stravinski in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Pulcinella
Pulcinella je baletna glasba Igorja Stravinskega.
Novo!!: Igor Stravinski in Pulcinella · Poglej več »
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Novo!!: Igor Stravinski in Ruščina · Poglej več »
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Novo!!: Igor Stravinski in Rusi · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Igor Stravinski in Rusija · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Igor Stravinski in Sankt Peterburg · Poglej več »
Seznam ruskih dirigentov
Seznam ruskih dirigentov.
Novo!!: Igor Stravinski in Seznam ruskih dirigentov · Poglej več »
Seznam ruskih pianistov
Seznam ruskih pianistov.
Novo!!: Igor Stravinski in Seznam ruskih pianistov · Poglej več »
Seznam ruskih skladateljev
Seznam ruskih skladateljev.
Novo!!: Igor Stravinski in Seznam ruskih skladateljev · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Igor Stravinski in Skladatelj · Poglej več »
Thomas Mann
Paul Thomas Mann, nemški pisatelj in akademik, nobelovec, * 6. junij 1875, Lübeck, Nemško cesarstvo, † 12. avgust 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Igor Stravinski in Thomas Mann · Poglej več »
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Novo!!: Igor Stravinski in Tuberkuloza · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Igor Stravinski in Univerza Harvard · Poglej več »
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Novo!!: Igor Stravinski in William Shakespeare · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Igor Stravinski in Združene države Amerike · Poglej več »
17. junij
17.
Novo!!: Igor Stravinski in 17. junij · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Igor Stravinski in 1882 · Poglej več »
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Igor Stravinski in 1971 · Poglej več »
6. april
6.
Novo!!: Igor Stravinski in 6. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Igor Fjodorovič Stravinski, Stravinski.
