Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Ibn aš-Šatir

Index Ibn aš-Šatir

Ala Al-Din Abu'l-Hasan Ali Ibn Ibrahim Ibn aš-Šatir, arabski astronom, matematik, inženir in izumitelj, * 1304, † 1375.

17 odnosi: Arabci, Astronom, Damask, Geocentrični model, Gibanje, Inženir, Izumitelj, Journal for the History of Astronomy, Luna, Matematika, Mošeja Omajadov, Osončje, Planet, Ptolemaj, Sonce, 1304, 1375.

Arabci

Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Arabci · Poglej več »

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Astronom · Poglej več »

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Damask · Poglej več »

Geocentrični model

''Skica nebesnih teles'' — Ilustracija Ptolemajevega geocentričnega sistema portugalskega kozmografa in kartografa Bartolomeu Velho, 1568 (Bibliothèque Nationale, Pariz) V astronomiji je geocentrični model (znan tudi kot geocentrizem, po navadi predstavljen le kot Ptolemajev sistem) je zamenjan opis Vesolja, kjer se v središču nahaja Zemlja.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Geocentrični model · Poglej več »

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Gibanje · Poglej več »

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Inženir · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Izumitelj · Poglej več »

Journal for the History of Astronomy

Journal for the History of Astronomy (standardna okrajšava po ISO 4 J. Hist. Astron.) je strokovna znanstvena akademska revija, ki v angleščini objavlja članke s področja zgodovine astronomije v disciplini zgodovina in filozofija znanosti.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Journal for the History of Astronomy · Poglej več »

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Luna · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Matematika · Poglej več »

Mošeja Omajadov

Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Mošeja Omajadov · Poglej več »

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Osončje · Poglej več »

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Planet · Poglej več »

Ptolemaj

Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Ptolemaj · Poglej več »

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in Sonce · Poglej več »

1304

1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in 1304 · Poglej več »

1375

1375 (MCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Ibn aš-Šatir in 1375 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Ibn al-Shatir.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »