Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Hugo Veriand Windischgrätz

Index Hugo Veriand Windischgrätz

knez Hugo Veriand von Windisch-Graetz, kranjski plemič, veleposestnik in politik, * 17. november 1854 Firence, † 15. maj 1920 grad Hošperk, Planina.

Kazalo

  1. 32 odnosi: Arhiv Republike Slovenije, Arhivski fond, Avstro-Ogrska, Štajerska, Dunaj, Firence, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Gozd, Gozdarstvo, Grad Hošperk, Huzarji, Kamniška Bistrica, Knez, Kranjska, Kranjski deželni zbor, Les, Lov, Lukanja, Notranjska, Planina, Postojna, Plemstvo, Politik, Prva svetovna vojna, Rapalska pogodba, Slovenske Konjice, Strasbourg, Trebniški dvorec, Windischgrätzi, 15. maj, 17. november, 1854, 1920.

Arhiv Republike Slovenije

Sedež Arhiva Republike SlovenijeArhiv Republike Slovenije je osrednja in največja arhivska ustanova v Republiki Sloveniji.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Arhiv Republike Slovenije

Arhivski fond

Arhivski fond je celota arhivskega gradiva, ki je nastala pri enem ustvarjalcu (pravni ali fizični osebi), ki mu je s pravnim predpisom priznana pravna dejavnost oz.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Arhivski fond

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Avstro-Ogrska

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Štajerska

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Dunaj

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Firence

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški

Gozd

Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Gozd

Gozdarstvo

Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Gozdarstvo

Grad Hošperk

Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Grad Hošperk

Huzarji

Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Huzarji

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Kamniška Bistrica

Knez

Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Knez

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Kranjska

Kranjski deželni zbor

Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Kranjski deželni zbor

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Les

Lov

Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Lov

Lukanja

Lukanja je naselje v Občini Slovenska Bistrica, na južni strani Pohorja.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Lukanja

Notranjska

Notranjska Nótranjska je pokrajina v Sloveniji, ki obsega jugozahodni del nekdanje avstro-ogrske dežele Kranjske.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Notranjska

Planina, Postojna

Planina (v starejših virih tudi »Planina pri Rakeku«, ker je nekoč upavno spadala k Rakeku, še danes pa je to ime župnije) je naselje z okoli 850 prebivalci v Občini Postojna.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Planina, Postojna

Plemstvo

Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Plemstvo

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Politik

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Prva svetovna vojna

Rapalska pogodba

Rapalska mejaOzemlje današnje Republike Slovenije leta 1920: svetlo rožnata - Italija, rožnata - Kraljevina SHS, zelena - Prekmurje, dodeljeno Kraljevini SHS leta 1919 Rapalska pogodba je bila mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Rapalska pogodba

Slovenske Konjice

Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Slovenske Konjice

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Strasbourg

Trebniški dvorec

Trebniški dvorec, tudi graščina Trebnik ali dvorec Windischgraetz, stoji v Slovenskih Konjicah, v izteku osi srednjeveške naselbine, na vznožju Konjiške gore, malo nad nadžupnijsko cerkvijo sv.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Trebniški dvorec

Windischgrätzi

Rodbina Windischgrätz, tudi zu/von Windischgraetz, zu/von Windisch-Graetz ali zu/von Windisch-Grätz je bila ena najuglednejših plemiških rodbin habsburške monarhije.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in Windischgrätzi

15. maj

15.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in 15. maj

17. november

17.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in 17. november

1854

1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in 1854

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Hugo Veriand Windischgrätz in 1920

Prav tako znan kot Hugo Weriand Windischgrätz.