Kazalo
28 odnosi: Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Đurđevac, Beneška republika, Ferdinand II. Habsburški, Glina, Hrvaška, Habsburška monarhija, Hrvati, Jadransko morje, Karlovec, Katoliške cerkve vzhodnega obreda, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Kraljevina Ogrska (1526–1867), Križevci, Hrvaška, Lika, Ogulin, Hrvaška, Osmansko cesarstvo, Otočac, Petrinja, Rimskokatoliška cerkev, Sava, Slunj, Srbi, Statuta Valachorum, Una, Varaždin, Vojna krajina, Zagreb.
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Avstro-Ogrska
Đurđevac
Đurđevac je naselje-mesto z okoli 6.000 in mestna občina (Grad Đurđevac) s 7386 prebivalci (2021; pred 10 leti je štela 878 ljudi več) na Hrvaškem, ki spada pod Koprivničko-križevaško županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Đurđevac
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Beneška republika
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Ferdinand II. Habsburški
Glina, Hrvaška
Glina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Glina Siško-moslavške županije.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Glina, Hrvaška
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Habsburška monarhija
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Hrvati
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Jadransko morje
Karlovec
Karlovec (ali Carlstadt) je mesto z nekaj več kot 40.000 prebivalci na Hrvaškem.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Karlovec
Katoliške cerkve vzhodnega obreda
cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki: začetnice Jezusa Kristusa in grški glagol NIKA, ki pomeni »je zmagoslaven« in predstavlja Gospoda Katoliške cerkve vzhodnega obreda (tudi uniatske cerkve, vzhodna liturgija, liturgija vzhodnega obreda ali grkokatoliške cerkve) je oznaka za skupino katoliških Cerkva, ki priznavajo katoliški nauk in vrhovno oblast papeža in so v polnem občestvu z Rimskokatoliško cerkvijo, vendar uporabljajajo vzhodno liturgijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Katoliške cerkve vzhodnega obreda
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Križevci, Hrvaška
Križevci so mesto na Hrvaškem, ki upravno spada v Koprivniško-križevsko županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Križevci, Hrvaška
Lika
Hrvaška z označeno Liko Lika je pokrajina na jugozahodu Hrvaške s površino okoli 5000 km2.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Lika
Ogulin, Hrvaška
Ogulin je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Karlovško županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Ogulin, Hrvaška
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Osmansko cesarstvo
Otočac
Otočac je mesto (hrv. Grad) na Hrvaškem, ki upravno spada pod Liško-senjsko županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Otočac
Petrinja
Petrinja je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Siško-moslavško županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Petrinja
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Rimskokatoliška cerkev
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Hrvaška vojna krajina in Sava
Slunj
Slunj (starohrvaško Slovin grad) je mesto in občina s statusom mesta na Hrvaškem v Karlovški županiji.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Slunj
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Srbi
Statuta Valachorum
Statuta Valachorum (»Vlaški statut(i)«, srbohrvaško Vlaški statut(i)) je bil odlok, ki ga je 5.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Statuta Valachorum
Una
Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Una
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Varaždin
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Vojna krajina
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Hrvaška vojna krajina in Zagreb