Kazalo
17 odnosi: Bavarska, Benediktinci, Celjska Mohorjeva družba, Cerkveni red, Divjina, Heidelberg, Köln, Leksikon, Nemčija, Nemci, Opat, Puščavnik, Slovenci, Svetnik, Sveto rimsko cesarstvo, 1326, 28. december.
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Herman iz Frauenaua in Bavarska
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Herman iz Frauenaua in Benediktinci
Celjska Mohorjeva družba
Celjska Mohorjeva družba je prva in najstarejša slovenska založba in tudi danes sodi med večje slovenske klasične založbe s širokim knjižnim repertoarjem vseh zvrsti za vse generacije.
Poglej Herman iz Frauenaua in Celjska Mohorjeva družba
Cerkveni red
Cerkveni ali meniški red je ustanova posvečenega življenja, ki deluje pod okriljem katoliške Cerkve.
Poglej Herman iz Frauenaua in Cerkveni red
Divjina
Slika območja v veliki meri nedotaknjene divjine najdemo v Evropi skoraj izključno na skrajnem severu. Divjina je naravno okolje na Zemlji, ki ni bila bistveno spremenjena zaradi človeške dejavnosti.
Poglej Herman iz Frauenaua in Divjina
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Herman iz Frauenaua in Heidelberg
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Herman iz Frauenaua in Köln
Leksikon
Leksikon (grško λεξικόν, besednjak) je besedni (pojmovni) priročnik, v katerem so gesla (leksemi) razvrščena po abecednem vrstnem redu ter pojasnjena.
Poglej Herman iz Frauenaua in Leksikon
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Herman iz Frauenaua in Nemčija
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Herman iz Frauenaua in Nemci
Opat
Opat je samostanski predstojnik, ki skrbi za delovanje samostana in menihov.
Poglej Herman iz Frauenaua in Opat
Puščavnik
Puščavnik pred svojim bivališčem nekje na Slovenskem, foto: Peter Naglič (1932) Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil.
Poglej Herman iz Frauenaua in Puščavnik
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Herman iz Frauenaua in Slovenci
Svetnik
Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.
Poglej Herman iz Frauenaua in Svetnik
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Herman iz Frauenaua in Sveto rimsko cesarstvo
1326
1326 (MCCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Herman iz Frauenaua in 1326
28. december
28.