Odpri v Google MapsKazalo
24 odnosi: Agamemnon, Anikonizem, Antična Šparta, Argolida, Argos, Argos (mesto), Arheologija, Carl William Blegen, Fejdon iz Argosa, Grčija, Grška drahma, Heinrich Schliemann, Heladsko obdobje, Hera, Heraklit Pontski, Homer, Iliada, Kibela, Mikene, Pavzanij (geograf), Peristil, Poliklet, Stoa, Troja.
Agamemnon
Agamemnonova maska Agamemnon (starogrško:; grško: Αγαμέμνονας) je bil antični grški mitološki kralj.
Poglej Herajon v Argosu in Agamemnon
Anikonizem
Anikonizem je odsotnost materialnih predstavitev naravnega in nadnaravnega sveta v različnih kulturah, zlasti v monoteističnih Abrahamovih religijah.
Poglej Herajon v Argosu in Anikonizem
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Herajon v Argosu in Antična Šparta
Argolida
Argolida (grško Αργολίδα Argolida; Ἀργολίς Argolis v stari grščini in katarevusi) je ena izmed območnih enot Grčije.
Poglej Herajon v Argosu in Argolida
Argos
Argos je lahko.
Poglej Herajon v Argosu in Argos
Argos (mesto)
Argos (grško Άργος, Árgos; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji.
Poglej Herajon v Argosu in Argos (mesto)
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Herajon v Argosu in Arheologija
Carl William Blegen
Carl William Blegen, ameriški arheolog, * 27. januar 1887, Minneapolis, Minnesota, † 24. avgust 1971, Atene, Grčija.
Poglej Herajon v Argosu in Carl William Blegen
Fejdon iz Argosa
Fejdon (Pheídōn) je bil argivski vladar v 7. stoletju pr. n. št. in 10. v vrsti Temena.
Poglej Herajon v Argosu in Fejdon iz Argosa
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Herajon v Argosu in Grčija
Grška drahma
Drahma (grško: δραχμή) je bila valuta, ki se je uporabljala v Grčiji skozi številna obdobja v zgodovini.
Poglej Herajon v Argosu in Grška drahma
Heinrich Schliemann
Heinrich Schliemann, nemško-ruski trgovec, poliglot, amaterski arheolog, * 6. januar 1822, Neubukow (Zvezna dežela Mecklenburg - Predpomorjanska, Nemčija), † 26. december 1890.
Poglej Herajon v Argosu in Heinrich Schliemann
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Poglej Herajon v Argosu in Heladsko obdobje
Hera
Hera Campana Hera je bila v grški mitologiji hčerka Kronosa in Ree ter sestra in žena Zevsa.
Poglej Herajon v Argosu in Hera
Heraklit Pontski
Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.
Poglej Herajon v Argosu in Heraklit Pontski
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Herajon v Argosu in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Herajon v Argosu in Iliada
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Herajon v Argosu in Kibela
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Herajon v Argosu in Mikene
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Poglej Herajon v Argosu in Pavzanij (geograf)
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Herajon v Argosu in Peristil
Poliklet
Poliklet (okoli 480–420 pr. n. št.) je bil starogrški kipar iz Argosa v Grčiji.
Poglej Herajon v Argosu in Poliklet
Stoa
Restavrirana Atalova stoa v Atenah Stoa je izraz v starogrški arhitekturi za podolgovato stebrno dvorano ob trgu, po kateri so potekale pešpoti in so se običajno ljudje srečevali ter razpravljali o javnih zadevah.
Poglej Herajon v Argosu in Stoa
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Herajon v Argosu in Troja