Hitreje kot brskalnik!
54 odnosi: Češka, Češkoslovaška, Črna gora, Bela Crkva, Beograd, Borovo, Hrvaška, Bosna, Brno, Cetinje, Dalmacija, Debeljača, Donji Miholjac, Druga svetovna vojna, Fanči Bernik, Francija, Gimnazija, Hrvaška, Jugoslavija, Kotor, Kumanovo, Ljubljana, London, Maribor, Niš, Novi Sad, Osijek, Pariz, Poljska, Praga, Prva svetovna vojna, Rakek, Rokomet, Rusija, Sarajevo, Severna Makedonija, Skopje, Slavonija, Slavonski Brod, Slovenija, Sombor, Sovjetska zveza, Split, Subotica, Tuzla, Ukrajina, Valpovo, Varaždin, Veles, Severna Makedonija, Vinkovci, Vojvodina, Srbija, ..., Vršac, Vukovar, Zagreb, Zrenjanin. Razširi indeks (4 več) »
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Novo!!: Hazena in Češka · Poglej več »
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Novo!!: Hazena in Češkoslovaška · Poglej več »
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Novo!!: Hazena in Črna gora · Poglej več »
Bela Crkva
Bela Crkva (izvirno Бела Црква; Fehértemplom) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobanatskega upravnega okraja.
Novo!!: Hazena in Bela Crkva · Poglej več »
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Novo!!: Hazena in Beograd · Poglej več »
Borovo, Hrvaška
Borovo (Борово) je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Borovo Vukovarsko-sremske županije.
Novo!!: Hazena in Borovo, Hrvaška · Poglej več »
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Hazena in Bosna · Poglej več »
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Novo!!: Hazena in Brno · Poglej več »
Cetinje
Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore.
Novo!!: Hazena in Cetinje · Poglej več »
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Novo!!: Hazena in Dalmacija · Poglej več »
Debeljača
Debeljača (izvirno Дебељача; Torontálvásárhely) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Kovačica; slednja pa je del Južno-banatskega upravnega okraja.
Novo!!: Hazena in Debeljača · Poglej več »
Donji Miholjac
Donji Miholjac je mesto na Hrvaškem ob meji z Madžarsko, ki upravno spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Novo!!: Hazena in Donji Miholjac · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Hazena in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fanči Bernik
Fanči Bernik, slovenska športnica, po poklicu krznarska delavka, * 29. december 1906, Ljubljana, † 7. oktober 1965, Ljubljana.
Novo!!: Hazena in Fanči Bernik · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Hazena in Francija · Poglej več »
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Novo!!: Hazena in Gimnazija · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Hazena in Hrvaška · Poglej več »
Jugoslavija
Ozemlje Jugoslavije Jugoslavija je skupno ime več držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med letoma 1918 in 2003.
Novo!!: Hazena in Jugoslavija · Poglej več »
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Novo!!: Hazena in Kotor · Poglej več »
Kumanovo
Kumanovo je mesto na severu Makedonije (344 mnm).
Novo!!: Hazena in Kumanovo · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Hazena in Ljubljana · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Hazena in London · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Hazena in Maribor · Poglej več »
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Novo!!: Hazena in Niš · Poglej več »
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Novo!!: Hazena in Novi Sad · Poglej več »
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Novo!!: Hazena in Osijek · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Hazena in Pariz · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Hazena in Poljska · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: Hazena in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hazena in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rakek
Rakek je gručasto naselje z okoli 2.200 prebivalci v Občini Cerknica.
Novo!!: Hazena in Rakek · Poglej več »
Rokomet
romunsko reprezentanco leta 2012 Rokomèt je moštveni šport z žogo.
Novo!!: Hazena in Rokomet · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Hazena in Rusija · Poglej več »
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Novo!!: Hazena in Sarajevo · Poglej več »
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Novo!!: Hazena in Severna Makedonija · Poglej več »
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Novo!!: Hazena in Skopje · Poglej več »
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Novo!!: Hazena in Slavonija · Poglej več »
Slavonski Brod
Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.
Novo!!: Hazena in Slavonski Brod · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Hazena in Slovenija · Poglej več »
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Novo!!: Hazena in Sombor · Poglej več »
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Novo!!: Hazena in Sovjetska zveza · Poglej več »
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Novo!!: Hazena in Split · Poglej več »
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Novo!!: Hazena in Subotica · Poglej več »
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Novo!!: Hazena in Tuzla · Poglej več »
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Novo!!: Hazena in Ukrajina · Poglej več »
Valpovo
Valpovo je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Osiješko-baranjsko županijo.
Novo!!: Hazena in Valpovo · Poglej več »
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Novo!!: Hazena in Varaždin · Poglej več »
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Novo!!: Hazena in Veles, Severna Makedonija · Poglej več »
Vinkovci
Vinkovci so mesto z okoli 33.000 prebivalci na Hrvaškem, ki upravno spada pod Vukovarsko-sremsko županijo.
Novo!!: Hazena in Vinkovci · Poglej več »
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Novo!!: Hazena in Vojvodina, Srbija · Poglej več »
Vršac
Vršac (izvirno Вршац; Vârșeț, Versec oz., Werschetz) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Srbiji (avtonomna pokrajina Vojvodina) v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine, ta pa spada v Južno-banatski upravni okraj.
Novo!!: Hazena in Vršac · Poglej več »
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Novo!!: Hazena in Vukovar · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Hazena in Zagreb · Poglej več »
Zrenjanin
Zrenjanin (srbska cirilica: Зрењанин) je mesto in središče istoimenske občine v Srbiji.
Novo!!: Hazena in Zrenjanin · Poglej več »
