Kazalo
33 odnosi: Artilerijske enote, Železni križec, Bataljon, General, Generalmajor (Wehrmacht), Latvijci, Lübeck, Livonija, Nadporočnik, Nemčija, Nemščina, Nemški križ, Oklepni vlak, Podpolkovnik, Podpolkovnik (Wehrmacht), Podporočnik, Polk, Polkovnik (Wehrmacht), Poročnik, Riga, Ruski imperij, Schleswig-Holstein, Seznam latvijskih generalov, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa, Stotnik, Upokojitev, Vojskovanje, Wehrmacht, Zvezna republika Nemčija (1949–1990), 11. november, 15. marec, 1895, 1957.
- Latvijske vojaške osebnosti
- Nosilci nemškega križa v zlatu
- Nosilci viteškega križa železnega križa
Artilerijske enote
Artilerijske enote so vse vojaške enote, ki so oborožene s artilerijskim orožjem, izurjene za artilerijsko bojevanje.
Poglej Haralds Šulcs in Artilerijske enote
Železni križec
Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.
Poglej Haralds Šulcs in Železni križec
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Haralds Šulcs in Bataljon
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Poglej Haralds Šulcs in General
Generalmajor (Wehrmacht)
Generalmajor (izvirno Generalmajor) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Poglej Haralds Šulcs in Generalmajor (Wehrmacht)
Latvijci
Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Haralds Šulcs in Latvijci
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Haralds Šulcs in Lübeck
Livonija
Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.
Poglej Haralds Šulcs in Livonija
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Poglej Haralds Šulcs in Nadporočnik
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Haralds Šulcs in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Haralds Šulcs in Nemščina
Nemški križ
Nemški križ (v zlatu) Nemški križ (nemško Deutsches Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Tretjega rajha.
Poglej Haralds Šulcs in Nemški križ
Oklepni vlak
Oklepni vlak Oklepni vlak (tudi oklepna vlakovna kompozicija) je vrsta vlaka, ki je namenjen za vojaške operacije.
Poglej Haralds Šulcs in Oklepni vlak
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Poglej Haralds Šulcs in Podpolkovnik
Podpolkovnik (Wehrmacht)
Podpolkovnik (izvirno Oberstleutnant) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Poglej Haralds Šulcs in Podpolkovnik (Wehrmacht)
Podporočnik
Podporočnik je nekdanji najnižji častniški vojaški čin, ki je bil v uporabi v Teritorialni obrambi Republike Slovenije (TO RS) in Slovenski vojski.
Poglej Haralds Šulcs in Podporočnik
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Poglej Haralds Šulcs in Polk
Polkovnik (Wehrmacht)
Polkovnik (izvirno Oberst) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Poglej Haralds Šulcs in Polkovnik (Wehrmacht)
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Poglej Haralds Šulcs in Poročnik
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Haralds Šulcs in Riga
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Haralds Šulcs in Ruski imperij
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Haralds Šulcs in Schleswig-Holstein
Seznam latvijskih generalov
Seznam latvijskih generalov.
Poglej Haralds Šulcs in Seznam latvijskih generalov
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa.
Poglej Haralds Šulcs in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Poglej Haralds Šulcs in Stotnik
Upokojitev
Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.
Poglej Haralds Šulcs in Upokojitev
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Poglej Haralds Šulcs in Vojskovanje
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Poglej Haralds Šulcs in Wehrmacht
Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
Zahodna Nemčija je bilo kratko ime za Zvezno republiko Nemčijo od leta 1949 do 1990, ko še ni vključevala vzhodnih delov Nemčije.
Poglej Haralds Šulcs in Zvezna republika Nemčija (1949–1990)
11. november
11.
Poglej Haralds Šulcs in 11. november
15. marec
15.
Poglej Haralds Šulcs in 15. marec
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Haralds Šulcs in 1895
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Haralds Šulcs in 1957