Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gustav Šilih

Index Gustav Šilih

Gustav Šilih, slovenski pedagog, mladinski pisatelj in urednik, * 31. julij 1893, Velenje, † 24. november 1961, Maribor.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Avstro-Ogrska, Ženeva, Boj za severno mejo, Borova vas, Diploma, Dunaj, Ljubljana, Maribor, Matura, Nemščina, Pedagogika, Pesništvo, Pisatelj, Prebold, Proza, Prva svetovna vojna, Psihologija, Rudolf Maister, Seznam slovenskih dramatikov, Seznam slovenskih pisateljev, Slovenci, Soška fronta, Srbohrvaščina, Urednik, Velenje, Vojska, Zagreb, 1893, 1961, 24. november, 31. julij.

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Gustav Šilih in Avstro-Ogrska

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.

Poglej Gustav Šilih in Ženeva

Boj za severno mejo

Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).

Poglej Gustav Šilih in Boj za severno mejo

Borova vas

Stanovanjski bloki v Borovi vasi Borova vas je urbano naselje v Mariboru, ki spada v Mestno četrt Radvanje.

Poglej Gustav Šilih in Borova vas

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Gustav Šilih in Diploma

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Gustav Šilih in Dunaj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Gustav Šilih in Ljubljana

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Gustav Šilih in Maribor

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Poglej Gustav Šilih in Matura

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Gustav Šilih in Nemščina

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Poglej Gustav Šilih in Pedagogika

Pesništvo

kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.

Poglej Gustav Šilih in Pesništvo

Pisatelj

Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.

Poglej Gustav Šilih in Pisatelj

Prebold

Prebold (do 1952 Sveti Pavel pri Preboldu ali Šempavel) je naselje s 1.700 prebivalci in središče istoimenske občine v Spodnji Savinjski dolini.

Poglej Gustav Šilih in Prebold

Proza

Próza je izrazna oblika v besedni komunikaciji, za katero je za razliko od poezije značilno besedilo v nevezani besedi in katere osnovna enota je stavek.

Poglej Gustav Šilih in Proza

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Gustav Šilih in Prva svetovna vojna

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Gustav Šilih in Psihologija

Rudolf Maister

Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.

Poglej Gustav Šilih in Rudolf Maister

Seznam slovenskih dramatikov

Seznam slovenskih dramatikov.

Poglej Gustav Šilih in Seznam slovenskih dramatikov

Seznam slovenskih pisateljev

Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.

Poglej Gustav Šilih in Seznam slovenskih pisateljev

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Gustav Šilih in Slovenci

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Poglej Gustav Šilih in Soška fronta

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Poglej Gustav Šilih in Srbohrvaščina

Urednik

Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.

Poglej Gustav Šilih in Urednik

Velenje

Velenje (WöllanLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 4: Štajersko. 1904. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 272.) je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Gustav Šilih in Velenje

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.

Poglej Gustav Šilih in Vojska

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Gustav Šilih in Zagreb

1893

1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Gustav Šilih in 1893

1961

1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Gustav Šilih in 1961

24. november

24.

Poglej Gustav Šilih in 24. november

31. julij

31.

Poglej Gustav Šilih in 31. julij