Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gregor Žerjav

Index Gregor Žerjav

Gregor Žerjav, včasih zapisan tudi kot Žerjal, slovenski in jugoslovanski pravnik in liberalni politik, * 14. november 1882, Lož, † 27. junij 1929, Poljče.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Albert Kramer, Bled, Bodešče, Bogumil Vošnjak, Centralno pokopališče Žale, Dalmacija, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Dunaj, Gmünd, Gradec, Igor Grdina, Istra, Jugoslovani, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Liberalizem, Ljubljana, Ljubljanski grad, Lož, Politik, Poljče, Radovljica, Pravnik, Prva svetovna vojna, Radovljica, Seznam slovenskih politikov, Seznam slovenskih pravnikov, Slovenci, Zgodovinski roman, 14. november, 1882, 1929, 27. junij.

  2. Diplomiranci Univerze na Dunaju
  3. Pokopani na Žalah, Ljubljana

Albert Kramer

Albert Kramer, slovenski pravnik, politik in novinar, * 6. oktober 1882, Trbovlje, † 27. maj 1943, Ljubljana.

Poglej Gregor Žerjav in Albert Kramer

Bled

Bled (Veldes,Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 146. v starejših virih tudi Feldes) je mesto in turistično središče s približno 5.000 prebivalci in središče Občine Bled v Sloveniji.

Poglej Gregor Žerjav in Bled

Bodešče

Bodešče so naselje v Občini Bled.

Poglej Gregor Žerjav in Bodešče

Bogumil Vošnjak

Bogumil Vošnjak (tudi Bogomil Vošnjak), slovenski pravnik, politik in diplomat, * 9. september 1882, Celje, † 18. junij 1959, Washington, ZDA.

Poglej Gregor Žerjav in Bogumil Vošnjak

Centralno pokopališče Žale

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji.

Poglej Gregor Žerjav in Centralno pokopališče Žale

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Gregor Žerjav in Dalmacija

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.

Poglej Gregor Žerjav in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Gregor Žerjav in Dunaj

Gmünd

Gmünd (slovensko Sovodenj) je mesto z okoli 1.500 prebivalci in občina z dobrimi 5.000 ljudmi v okraju Špital ob Dravi na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Gregor Žerjav in Gmünd

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Gregor Žerjav in Gradec

Igor Grdina

Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist, * 21. avgust 1965, Celje.

Poglej Gregor Žerjav in Igor Grdina

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Gregor Žerjav in Istra

Jugoslovani

Jugoslovani (hrvaško Jugoslaveni, srbsko Jugosloveni) so bili bodisi državljani Jugoslavije bodisi multinacionalna etnična skupina, ki je zajela posamezne narode in manjše etnične skupnosti na ozemlju Jugoslavije.

Poglej Gregor Žerjav in Jugoslovani

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

dinarjev iz leta 1920 Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (okrajšano SHS) je bila država, ki je nastala 1. decembra 1918 z združitvijo Države Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevine Srbije.

Poglej Gregor Žerjav in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Liberalizem

Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.

Poglej Gregor Žerjav in Liberalizem

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Gregor Žerjav in Ljubljana

Ljubljanski grad

Ljubljanski grad je ponoči osvetljen z različnimi barvami luči. Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška arhitekturna znamenitost, ki stoji na severozahodnem delu Grajskega griča na nadmorski višini 376 m.

Poglej Gregor Žerjav in Ljubljanski grad

Lož

Lož je naselje s skoraj 600 prebivalci v Občini Loška dolina.

Poglej Gregor Žerjav in Lož

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Poglej Gregor Žerjav in Politik

Poljče, Radovljica

Poljče so naselje v Občini Radovljica.

Poglej Gregor Žerjav in Poljče, Radovljica

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Gregor Žerjav in Pravnik

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.

Poglej Gregor Žerjav in Prva svetovna vojna

Radovljica

Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.

Poglej Gregor Žerjav in Radovljica

Seznam slovenskih politikov

Seznam slovenskih politikov.

Poglej Gregor Žerjav in Seznam slovenskih politikov

Seznam slovenskih pravnikov

Seznam slovenskih pravnikov.

Poglej Gregor Žerjav in Seznam slovenskih pravnikov

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Gregor Žerjav in Slovenci

Zgodovinski roman

Zgodovinski roman je daljša pripovedna proza z zgodovinsko snovjo.

Poglej Gregor Žerjav in Zgodovinski roman

14. november

14.

Poglej Gregor Žerjav in 14. november

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Gregor Žerjav in 1882

1929

1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Gregor Žerjav in 1929

27. junij

27.

Poglej Gregor Žerjav in 27. junij

Glej tudi

Diplomiranci Univerze na Dunaju

Pokopani na Žalah, Ljubljana