Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Grad Podsmreka

Index Grad Podsmreka

Valvasorjeva skica gradu iz leta 1679 Baročni vodnjak na dvorišču Grad Podsmreka je graščina iz 16.

25 odnosi: Avtocesta A2, Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m., Čebelarstvo, Bavarska, Bitka pri Sisku, Denacionalizacija, Druga svetovna vojna, Evropa, Galli, Graščina, Judje, Kranjska čebela, Nacionalizacija, Nacionalsocialistična nemška delavska stranka, Nemčija, Občina Ivančna Gorica, Pariz, Pegam in Lambergar, Podsmreka pri Višnji Gori, Prva svetovna vojna, Slovenski etnografski muzej, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Višnja Gora, Zgornje Jarše, Zveza komunistov Slovenije.

Avtocesta A2

Avtocesta A2 (pogosto imenovana "gorenjska" oziroma "dolenjska avtocesta", tudi "Ilirika") je avtocesta v Sloveniji, dolga 175,5 km.

Novo!!: Grad Podsmreka in Avtocesta A2 · Poglej več »

Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.

Železniška proga Ljubljana–Metlika–državna meja je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji.

Novo!!: Grad Podsmreka in Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m. · Poglej več »

Čebelarstvo

Panj na Bavarskem Čebelarstvo, s tujko apikultura, je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo čebel z namenom pridobivanja njihovih proizvodov, predvsem medu in voska, pa tudi za opraševanje.

Novo!!: Grad Podsmreka in Čebelarstvo · Poglej več »

Bavarska

Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).

Novo!!: Grad Podsmreka in Bavarska · Poglej več »

Bitka pri Sisku

Savo, kjer se je odigrala bitka Bitka pri Sisku leta 1593 je bila pomembna bitka med krščanskimi in osmanskimi četami.

Novo!!: Grad Podsmreka in Bitka pri Sisku · Poglej več »

Denacionalizacija

Denacionalizacija (tudi »privatizacija«) je prenos lastnine in odgovornosti iz javnega oz.

Novo!!: Grad Podsmreka in Denacionalizacija · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Grad Podsmreka in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Grad Podsmreka in Evropa · Poglej več »

Galli

Grb rodbine baronov Gallov Podpeških Rodbina Gallov (tudi Galli z Gallenberga, slovensko 'Gamberka' in kasneje Gall von Gallenstein, slovensko 'Podpeški' in tudi von Rudolfseck, slovensko 'z Rožeka') je bila kranjska plemiška rodbina, ena najstarejših na slovenskem ozemlju.

Novo!!: Grad Podsmreka in Galli · Poglej več »

Graščina

Charlottenburg, Berlin Graščina Schweriner Graščina je zgradba, ki je bila zgrajena po ukazu vladarja ali drugih članov plemstva; velja, da je poimenovanje tako ne glede na velikost ali umetniško oblikovanje fasade.

Novo!!: Grad Podsmreka in Graščina · Poglej več »

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Novo!!: Grad Podsmreka in Judje · Poglej več »

Kranjska čebela

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija).

Novo!!: Grad Podsmreka in Kranjska čebela · Poglej več »

Nacionalizacija

Nacionalizácija ali podržávljenje je dejanje prevzema zasebne lastnine (zemljišča, objekti) s strani države.

Novo!!: Grad Podsmreka in Nacionalizacija · Poglej več »

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka

Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (nemško Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei; krajše nacistična stranka, NSDAP) je bila skrajna nacionalistična, fašistična in protidemokratična politična stranka, ki je delovala v Nemčiji v prvi polovici 20. stoletja.

Novo!!: Grad Podsmreka in Nacionalsocialistična nemška delavska stranka · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Novo!!: Grad Podsmreka in Nemčija · Poglej več »

Občina Ivančna Gorica

Opatovo znamenje iz leta 1583, zanimivost kraja Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je ena od občin v Republiki Sloveniji s 17.000 prebivalci in s središčem v Ivančni Gorici, ki skupaj s sosednjima naseljma Stična in Šentvid pri Stični tvori naselbinsko jedro občine.

Novo!!: Grad Podsmreka in Občina Ivančna Gorica · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Grad Podsmreka in Pariz · Poglej več »

Pegam in Lambergar

Velesom. Pegam in Lambergar je slovenska ljudska romanca, ki opeva boj med Čehom Janom Vitovcem in Slovencem Krištofom Lambergarjem (Lambergom).

Novo!!: Grad Podsmreka in Pegam in Lambergar · Poglej več »

Podsmreka pri Višnji Gori

Podsmreka pri Višnji Gori je naselje v Občini Ivančna Gorica.

Novo!!: Grad Podsmreka in Podsmreka pri Višnji Gori · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Grad Podsmreka in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Slovenski etnografski muzej

Pročelje muzeja in dogajanje na zunanjih površinah Zunanji muzejski prostor Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.

Novo!!: Grad Podsmreka in Slovenski etnografski muzej · Poglej več »

Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.

Novo!!: Grad Podsmreka in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »

Višnja Gora

Višnja Gora je naselje oz.

Novo!!: Grad Podsmreka in Višnja Gora · Poglej več »

Zgornje Jarše

Zgornje Jarše so naselje v Občini Domžale.

Novo!!: Grad Podsmreka in Zgornje Jarše · Poglej več »

Zveza komunistov Slovenije

Zveza komunistov Slovenije (kratica KPS) je bila slovenska politična stranka, ki se je zavzemala za socialistično in komunistično Slovenijo.

Novo!!: Grad Podsmreka in Zveza komunistov Slovenije · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »