Kazalo
37 odnosi: Auersperg, Žaga Rog, Železniški tir, Železniški vagon, Berlin, Bukev, Cesta, Gozd, Gozdna železnica, Gozdne železnice na Slovenskem, Ime, Kamnina, Kilometer, Knez, Kočevski Rog, Kras, Krauss, Kretnica, Les, Linz, Lokomotiva, Nemščina, Oglje, Prag (železnica), Sedlo (geografija), Tadej Brate, Tirnica, Vat, 1888, 1894, 1895, 1899, 1900, 1902, 1911, 1924, 1934.
Auersperg
Auersperg je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1. januarja 2010 uporabljala 1 oseba.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Auersperg
Žaga Rog
Rog je poimenovanje za lokacijo v Kočevskem Rogu, kjer je med leti 1894 in 1914 deloval največji lesno predelovalni obrat na Kočevskem.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Žaga Rog
Železniški tir
Železniški tiri Železniški tir je podlaga, po kateri vozi vlak.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Železniški tir
Železniški vagon
Potniški železniški vagon Zaprti tovorni železniški vagon Železniški vagon (ali krajše, vagon) je tirno vozilo brez pogona, namenjeno prevozu tovora (tovorni vagon) ali pa potnikov in njihove prtljage (potniški vagon).
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Železniški vagon
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Berlin
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Bukev
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Cesta
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Gozd
Gozdna železnica
Bosni - predelana na širino tira 760 mm Gozdna železnica je način kopenskega transporta, namenjenega predvsem za prevoz lesa iz velikih gozdnih območij do industrijskih obratov (žag), glavnih cest ali regionalnih železnic.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Gozdna železnica
Gozdne železnice na Slovenskem
desno Gozdna železnica je oblika železniškega transporta, ki je služila predvsem za prevoz lesa iz gozdov do bližnjih žag, glavne ceste ali regionalne železnice.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Gozdne železnice na Slovenskem
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Ime
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Kamnina
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Kilometer
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Knez
Kočevski Rog
Jama pod Macesnovo Gorico Kočevski Rog (ali tudi samo Rog, nemško Hornwald) je kraška planota, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Kočevski Rog
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Kras
Krauss
Krauss oziroma Krauß je priimek več znanih oseb.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Krauss
Kretnica
Sl.1-Shematski prikaz kretnice, vožnja v odklon, desna kretnica Kretnica je naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje železniških vozil z enega na drug tir.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Kretnica
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Les
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Linz
Lokomotiva
Lokomotíva je vlečno tirno vozilo z lastmim pogonom, za vleko vlakov (železniških vagonov) ali za premik le-teh.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Lokomotiva
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Nemščina
Oglje
Oglje je organski ostanek živalskega ali rastlinskega izvora, ki nastane ob dehidraciji teh snovi ob visokih temperaturah in odsotnosti kisika.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Oglje
Prag (železnica)
Tirnici položeni na betonske pragove Prag je podolgovat štirikoten nosilni element, ki se uporablja za pritrjevanje tirnic.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Prag (železnica)
Sedlo (geografija)
Kamniško-Savinjskih Alpah Sedlo je v geomorfologiji in toponomastiki širši in zložnejši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo dolino.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Sedlo (geografija)
Tadej Brate
Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist, * 31. marec 1947, Ljubljana, Slovenija, † 11.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Tadej Brate
Tirnica
Tirnica iz leta 1896 Tirnica je osnovni in karakteristični element zgornjega ustroja železniške proge; je standarden jekleni nosilec konstantnega prereza.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Tirnica
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in Vat
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1888
1894
1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1894
1895
1895 (MDCCCXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1895
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1899
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1900
1902
1902 (MCMII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1902
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1911
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1924
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Gozdna železnica v Kočevskem Rogu in 1934
Prav tako znan kot Gozdna železnica Žage na Rogu.