Kazalo
45 odnosi: Živost, Češčina, Baltoslovanski jeziki, Budišin, Dajalnik, Diakritično znamenje, Glagolski čas, Glagolski naklon, Glagolski vid, Imenovalnik, Indoevropski jeziki, Kašubščina, Latinica, Lužiščina, Lužiški Srbi, Lužica, M, N, Naglas, Nemčija, Nemščina, O, P, Podomačenka, Poljščina, Predlog, Prevzeta beseda, Pripona, R, Rodilnik, S, Saška, Samostalnik, Sklon, Slovaščina, Slovanski jeziki, Slovnična oseba, T, Tožilnik, U, W, Y, Z, Zahodnoslovanski jeziki, Zvalnik.
Živost
Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo).
Poglej Gornjesrbščina in Živost
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Gornjesrbščina in Češčina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Gornjesrbščina in Baltoslovanski jeziki
Budišin
Budišin (/do 1868 Budissin/) je mesto na vzhodnem Saškem v Nemčiji.
Poglej Gornjesrbščina in Budišin
Dajalnik
Dajálnik (dátiv) je v slovenščini 3.
Poglej Gornjesrbščina in Dajalnik
Diakritično znamenje
Ločeválno ali diakrítično známenje (diakrítični znák) je znamenje, zapisano nad, pod črko ali prek nje z namenom označitve njene spremenjene glasovne vrednosti, naglasa ali tona.
Poglej Gornjesrbščina in Diakritično znamenje
Glagolski čas
(Glagolski) čas je slovnična kategorija, ki opisuje časovno umeščenost situacije/dejanja v izrečenem stavku.
Poglej Gornjesrbščina in Glagolski čas
Glagolski naklon
Glagolski naklon je slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja oziroma stanja.
Poglej Gornjesrbščina in Glagolski naklon
Glagolski vid
Glágolski víd je kategorija omejenosti glagolskega dogodka.
Poglej Gornjesrbščina in Glagolski vid
Imenovalnik
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklonJože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Gornjesrbščina in Imenovalnik
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Gornjesrbščina in Indoevropski jeziki
Kašubščina
Kašubski jezik (kašubsko kaszëbskô mòwa, tudi kaszëbizna, kaszëbsczi jãzëk, pòmòrsczi jãzëk, kaszëbskò-słowińskô mòwa) govorijo v pokrajini Kašubska (kaš. Kaszëbë, polj. Kaszuby), na Vzhodnem Pomorjanskem (polj.
Poglej Gornjesrbščina in Kašubščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Gornjesrbščina in Latinica
Lužiščina
Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.
Poglej Gornjesrbščina in Lužiščina
Lužiški Srbi
Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.
Poglej Gornjesrbščina in Lužiški Srbi
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Gornjesrbščina in Lužica
M
M je štirinajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in M
N
N n N je petnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in N
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Gornjesrbščina in Naglas
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Gornjesrbščina in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Gornjesrbščina in Nemščina
O
O o O je šestnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in O
P
P p P je sedemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in P
Podomačenka
Podomačeno lastno ime ali podomačenka je popolnoma poslovenjeno prevzeto lastno ime, npr.
Poglej Gornjesrbščina in Podomačenka
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Gornjesrbščina in Poljščina
Predlog
Prêdlog (izpeljanka iz predložiti, »postaviti spredaj«) ali prepozícija je nepregibna in nepolnopomenska besedna vrsta, ki skupaj s samostalniško in/ali pridevniško besedo, katere sklon določa, uvaja predložno zvezo.
Poglej Gornjesrbščina in Predlog
Prevzeta beseda
Prevzéta beséda je beseda, ki je bila vnesena v jezik iz kakega drugega jezika (npr. knez, križ, avto, ford, Petrarca) ali iz kakega narečja istega jezika (npr. gostüvanje).
Poglej Gornjesrbščina in Prevzeta beseda
Pripona
Pripona ali sufiks je v besedi morfem desno od korena, na primer miz-ic-a, kup-ov-a-ti, drob-c-en-a. Pripone se uporabljajo za tvorbo oblik (npr. lep-š-i) ali za tvorbo besed (ded-ek).
Poglej Gornjesrbščina in Pripona
R
R r R je osemnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in R
Rodilnik
Rodílnik (tudi génitiv in génetiv) je v slovenščini 2.
Poglej Gornjesrbščina in Rodilnik
S
S s S je devetnajsta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in S
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Gornjesrbščina in Saška
Samostalnik
Samostalnik (substantiv) je besedna vrsta, ki poimenuje osebe, živali, rastline, predmete in pojme.
Poglej Gornjesrbščina in Samostalnik
Sklon
Sklòn (kázus) je slovnična kategorija samostalniške ali pridevniške besede, ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v stavku.
Poglej Gornjesrbščina in Sklon
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Gornjesrbščina in Slovaščina
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Gornjesrbščina in Slovanski jeziki
Slovnična oseba
Slovnična oseba je slovnična kategorija za izražanje udeleženosti v pogovoru oziroma odsotnosti osebka v stavku.
Poglej Gornjesrbščina in Slovnična oseba
T
T t T je enaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in T
Tožilnik
Tožilnik (ákuzativ) je v slovenščini (pa tudi na primer nemščini in latinščini) 4.
Poglej Gornjesrbščina in Tožilnik
U
U u U je dvaindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in U
W
W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in W
Y
Y y Y (ipsilon) je črka latinske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in Y
Z
Z z Z je štiriindvajseta črka slovenske abecede.
Poglej Gornjesrbščina in Z
Zahodnoslovanski jeziki
Zahodnoslovanski jeziki so ena izmed treh podskupin slovanskih jezikov.
Poglej Gornjesrbščina in Zahodnoslovanski jeziki
Zvalnik
Zválnik, tudi vókativ (iz latinsko vocare je klicati, zvati, pozivati), je sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora.
Poglej Gornjesrbščina in Zvalnik
Prav tako znan kot Gornjelužiška srbščina, Zgornjelužiščina.