Kazalo
8 odnosi: Dvojna zvezda, Epoha (astronomija), Katalog Henryja Draperja, Labod (ozvezdje), Ozvezdje, Svetlobno leto, Zunajosončni planet, Zvezda.
- Binarne zvezde
- Labod (ozvezdje)
- Telesa Glieseovega kataloga bližnjih zvezd
- Telesa v Katalogu Henry Draper
- Telesa v Katalogu Hipparcos
- Telesa v Katalogu svetlih zvezd
- Zvezde glavnega niza tipa M
Dvojna zvezda
HST dvojnega sistema Sirija, kjer se komponenta B (spodaj levo) lepo razloči Albireo (β Laboda) se v močnejšem daljnogledu razodene kot lepo kontrastno dvozvezdje. Ni znano ali zvezdi tvorita pravo dvozvezdje. Če krožita okoli skupnega središča, je njuna orbitalna perioda vsaj 100.000 let Dvojna zvezda (dvozvezdje ali dvojnica) je sistem dveh zvezd, ki zaradi gravitacije krožita druga okrog druge.
Poglej Gliese 777 in Dvojna zvezda
Epoha (astronomija)
Epoha je v astronomiji trenutek, za katerega so podani podatki o koordinatah lege nebesnih teles ali elementih tirnice ali efemeride.
Poglej Gliese 777 in Epoha (astronomija)
Katalog Henryja Draperja
Katalog Henryja Draperja (HD) je astronomski zvezdni katalog, ki je bil objavljen med letoma 1918 in 1924.
Poglej Gliese 777 in Katalog Henryja Draperja
Labod (ozvezdje)
Labod je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Poglej Gliese 777 in Labod (ozvezdje)
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Poglej Gliese 777 in Ozvezdje
Svetlobno leto
Sonca, leva rumena črta pa je tir kometa C/1910 A1. Notranja lupina je 1 svetlobni mesec. Svetlòbno léto (oznaka sv. l., mednarodna pa ly) je enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Poglej Gliese 777 in Svetlobno leto
Zunajosončni planet
odkrivalnimi postopki glavne osi do sedaj odkritih zunajosončnih planetov ESO. Oziris, ki je podoben velikanskemu kometu. Kmalu bo izgubil plinsko ovojnico. Iz njega se bo morda razvila vroča epistelarna (»bližnje-zvezdna«)Super-zemlja. Umetniška upodobitev pogleda z domnevne lune na zunajosončni planet, ki kroži v tesno zvezanem sistemu treh zvezd Zúnajosónčni planét (ízvenosónčni ~, ekstrasolárni ~ ali eksoplanét) je planet, ki kroži okrog druge zvezde kot je Sonce, in tako ne pripada Osončju.
Poglej Gliese 777 in Zunajosončni planet
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Poglej Gliese 777 in Zvezda
Glej tudi
Binarne zvezde
Labod (ozvezdje)
Telesa Glieseovega kataloga bližnjih zvezd
Telesa v Katalogu Henry Draper
Telesa v Katalogu Hipparcos
Telesa v Katalogu svetlih zvezd
Zvezde glavnega niza tipa M
Prav tako znan kot GJ 777, Gl 777.