Kazalo
70 odnosi: Avstrija, Železna Kapla-Bela, Žerjav, Črna na Koroškem, Belka, Biotska raznovrstnost, Breča, Cerkev sv. Uršule, Jazbina, Divji petelin, Državna meja, Endemit, Etnologija, Evropska pešpot E-6, Globasnica, Gozd, Gozdni jereb, Gozdni postavnež, Kačji pastirji, Kačji potočnik, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Kmetijstvo, Košuta, Koconogi čuk, Kolesarska povezava, Kukavičevke, Leše, Prevalje, Libeliče, Magmatska kamnina, Mali skovik, Metamorfne kamnine, Metulji, Močvirski krešič, Mokrišče, Murijev vrelec, Najevska lipa, Naravoslovna učna pot, Obir, Obirske kapniške jame, Olševa, Ornitologija, Orogeneza, Peca, Planinska koča, Planinski orel, Pliberk, Podnebje, Pohorje, Prežihova bajta, Prevalje, Raduha, ... Razširi indeks (20 več) »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Geopark Karavanke in Avstrija
Železna Kapla-Bela
Železna Kapla-Bela (nemško Eisenkappel-Vellach) je občina, Železna Kapla pa urbano naselje z okoli 1000 prebivalci in sedež prej omenjene občine s skoraj 2.300 ljudmi (2020) na avstrijskem Koroškem ter eden izmed krajev, kjer prebivajo Koroški Slovenci.
Poglej Geopark Karavanke in Železna Kapla-Bela
Žerjav, Črna na Koroškem
Žerjav je naselje in krajevna skupnost v Občini Črna na Koroškem.
Poglej Geopark Karavanke in Žerjav, Črna na Koroškem
Belka
Bélka (tudi snežni jereb; znanstveno ime Lagopus muta), je majhna ptica iz reda kur (Galliformes), natančneje iz družine poljskih kur (Phasianidae).
Poglej Geopark Karavanke in Belka
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Geopark Karavanke in Biotska raznovrstnost
Breča
Bazaltska breča; zelena osnovna masa je epidot Sedimentna breča Breča (iz italijanskega breccia – gramoz ali grušč) je grobozrnata klastična kamnina, zgrajena iz robatih drobcev mineralov ali kamnin, večjih od 2 mm, zlepljenih z mineralnim cementom ali finozrnato vezno kamnino, ki ima lahko enako ali drugačno sestavo kot drobci.
Poglej Geopark Karavanke in Breča
Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Cerkev sv.
Poglej Geopark Karavanke in Cerkev sv. Uršule, Jazbina
Divji petelin
Divji petelin, tudi veliki petelin (znanstveno ime Tetrao urogallus), je velika kura iz družine poljskih kur; živi v Evropi in osrednji Aziji, njegov življenjski prostor so zreli gozdovi z veliko podrasti.
Poglej Geopark Karavanke in Divji petelin
Državna meja
Označena mejna črta na Starem Ljubelju Državna meja je črta, ki določa mejo teritorialnega območja jurisdikcije neke države.
Poglej Geopark Karavanke in Državna meja
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Geopark Karavanke in Endemit
Etnologija
Etnologija (iz grščine ethnos - ljudstvo) je veda, ki se ukvarja z raziskovanjem vsakdanjega načina življenja in kulturo etničnih skupin.
Poglej Geopark Karavanke in Etnologija
Evropska pešpot E-6
Logotip Evropske pešpoti Evropska pešpot E-6 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskih dežel od Laponske - Baltskega morja - Jadranskega morja do Egejskega morja ali podrobneje: od Kilpisjärvi (FIN) - Pirkanmaa – Turku – Grisslehamn – Stockholm – Malmö – Copenhagen – Flensburg – Kiel – Lübeck – Lauenburg a.d.
Poglej Geopark Karavanke in Evropska pešpot E-6
Globasnica
Globasnica je občina na avstrijskem Koroškem v okraju Velikovec blizu meje s Slovenijo.
Poglej Geopark Karavanke in Globasnica
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Geopark Karavanke in Gozd
Gozdni jereb
Gozdni jereb (znanstveno ime Tetrastes bonasia) ali leščerka je najmanjša gozdna kura, ki živi na ozemlju Slovenije.
Poglej Geopark Karavanke in Gozdni jereb
Gozdni postavnež
Gozdni postavnež (znanstveno ime Euphydryas maturna) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Poglej Geopark Karavanke in Gozdni postavnež
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Geopark Karavanke in Kačji pastirji
Kačji potočnik
Kačji potočnik (znanstveno ime Ophiogomphus cecilia) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine porečnikov, razširjena po Srednji in Vzhodni Evropi ter zahodu Sibirije.
Poglej Geopark Karavanke in Kačji potočnik
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Geopark Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Geopark Karavanke in Karavanke
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Geopark Karavanke in Kmetijstvo
Košuta
Košuta z avstrijske strani Košuta je grebenast gorski masiv v Karavankah.
Poglej Geopark Karavanke in Košuta
Koconogi čuk
Koconogi čuk (znanstveno ime Aegolius funereus) je dnevno-nočna vrsta ptičev iz družine pravih sov (Strigidae).
Poglej Geopark Karavanke in Koconogi čuk
Kolesarska povezava
Parenzana Kolesarska povezava je s predpisano prometno signalizacijo označena kombinacija kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti ali le označb na njih, ki služijo kolesarskemu prometu.
Poglej Geopark Karavanke in Kolesarska povezava
Kukavičevke
Kukavičevke ali orhideje (znanstveno ime Orchidaceae) so botanična družina, ki obsega več kot 30.000 različnih vrst in podvrst.
Poglej Geopark Karavanke in Kukavičevke
Leše, Prevalje
Pozivalnica Leše so naselje, večidel strnjeno v hribovski globeli in deloma razloženo po pobočjih nad Prevaljami v Občini Prevalje.
Poglej Geopark Karavanke in Leše, Prevalje
Libeliče
Libelíče so gručasto naselje na desnem bregu Drave v Občini Dravograd.
Poglej Geopark Karavanke in Libeliče
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Geopark Karavanke in Magmatska kamnina
Mali skovik
Mali skovik (znanstveno ime Glaucidium passerinum) je dnevno-nočna ptica iz družine sov.
Poglej Geopark Karavanke in Mali skovik
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Geopark Karavanke in Metamorfne kamnine
Metulji
Metulji (znanstveno ime – Lepidoptera; iz grških besed lepido – »luskast« in pteron – »krilo«) so drugi največji red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Geopark Karavanke in Metulji
Močvirski krešič
Močvirski krešič (znanstveno ime Carabus variolosus) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Geopark Karavanke in Močvirski krešič
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geopark Karavanke in Mokrišče
Murijev vrelec
Murijev vrelec je izvir vode, ki je na avstrijski strani mejne gore Goli vrh.
Poglej Geopark Karavanke in Murijev vrelec
Najevska lipa
Najevska lipa Deblo Najevska lipa ali Najevnikov lipovec je drevo z največjim obsegom debla v Sloveniji, ki je nekoč znašal 11,24 metra.
Poglej Geopark Karavanke in Najevska lipa
Naravoslovna učna pot
Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva, tradicionalnih obrti in naravnih pojavov in je lahko opredeljena kot geološka, gozdna, botanična, parkovna in podobno.
Poglej Geopark Karavanke in Naravoslovna učna pot
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Poglej Geopark Karavanke in Obir
Obirske kapniške jame
Pogled na podzemno jezero skozi »žrelo morskega psa« Obirske kapniške jame se nahajajo na nadmorski višini 1000 metrov v bližini Železne Kaple na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geopark Karavanke in Obirske kapniške jame
Olševa
Olševa (nemško Olschewa) je grebenska gora v vzhodnih Mežiško-Solčavskih Karavankah ob meji z Avstrijo.
Poglej Geopark Karavanke in Olševa
Ornitologija
Ornitologíja (iz grških besed ὄρνις, ὄρνιθος, ornis, ornithos - »ptič« in λόγος, logos - »veda« oz. »znanost«) je panoga zoologije, ki se znanstveno ukvarja s proučevanjem ptic.
Poglej Geopark Karavanke in Ornitologija
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Geopark Karavanke in Orogeneza
Peca
Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.
Poglej Geopark Karavanke in Peca
Planinska koča
Pohorju Koča na Klemenči jami pod severnim ostenjem Ojstrice Planinska koča je planinski objekt v gorah, ki služi obiskovalcem gora kot prostor za počitek po prehojeni poti, za prenočišče, ponuja tudi hrano in pijačo.
Poglej Geopark Karavanke in Planinska koča
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Geopark Karavanke in Planinski orel
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Geopark Karavanke in Pliberk
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geopark Karavanke in Podnebje
Pohorje
Cerkev sv. Areha Pohorje je predalpsko hribovje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom.
Poglej Geopark Karavanke in Pohorje
Prežihova bajta
Prežihova bajta je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893 – 1950).
Poglej Geopark Karavanke in Prežihova bajta
Prevalje
Prevalje so mesto s 4.600 prebivalci v Mežiški dolini na severu Slovenije, središče Občine Prevalje, ki leži na mestu, kjer reka Meža priteče iz ozke soseske in se dolina razširi.
Poglej Geopark Karavanke in Prevalje
Raduha
Severo-zahodno ostenje Raduhe, s poti h Koči v Grohatu Raduha je 2062 metrov visoka gora v vzhodnem delu Kamniško-Savinjskih Alpah, od osrednje skupine ločena z globoko sotesko Savinje.
Poglej Geopark Karavanke in Raduha
Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem (do leta 1952: Guštanj; Gutenstein in Kärnten) so mesto s 7.314 prebivalci (2022) in središče Občine Ravne na Koroškem ter regionalno središče Mežiške doline in slovenskega dela zgodovinske dežele Koroške, skupaj s Slovenj Gradcem in delno Dravogradom pa tudi Koroške statistične regije.
Poglej Geopark Karavanke in Ravne na Koroškem
Ruševec
Ruševec (znanstveno ime Lyrurus tetrix) je velika kura iz družine poljskih kur, ki živi v Evropi in Osrednji Aziji do Mongolije, naselili pa so jih tudi v Severni Ameriki.
Poglej Geopark Karavanke in Ruševec
Rudnik Mežica
Redek mineral vulfenit iz mežiškega rudnika Rudnik svinca in cinka Mežica je eden najstarejših rudnikov v Evropi, s prvimi pisnimi omembami iz leta 1665.
Poglej Geopark Karavanke in Rudnik Mežica
Scopolijev zlatook
Scopolijev zlatook (znanstveno ime Lopinga achine) je dnevni metulj iz družine pisančkov, ki leta med junijem in avgustom.
Poglej Geopark Karavanke in Scopolijev zlatook
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Geopark Karavanke in Slovenija
Slovenska planinska pot
bukvi Slovenska planinska pot je planinska pot od Maribora do Ankarana in se razteza po severnem in zahodnem delu slovenskega planinskega sveta.
Poglej Geopark Karavanke in Slovenska planinska pot
Smrekovško pogorje
Vrh Komna (1684 m), najvišji vrh Smrekovškega pogorja. Smrekovško pogorje leži na severovzhodnem območju Kamniško-Savinjskih Alp.
Poglej Geopark Karavanke in Smrekovško pogorje
Sokol selec
Sokol selec (znanstveno ime Falco peregrinus) je ptič iz družine sokolov.
Poglej Geopark Karavanke in Sokol selec
Sove
Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic, v katerega običajno spadata dve živeči družini (v preteklosti jih je bilo večje število).
Poglej Geopark Karavanke in Sove
Strojna
Strojna v Občini Ravne na Koroškem je najvišje ležeče naselje v Sloveniji (njegova najvišja točka je na 1055 metrih n. v.). Nekaj kmetij je tako velikih, da se zdijo kot zaselki, domačija Pri Janežu pa je pomemben spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.
Poglej Geopark Karavanke in Strojna
Sveta Hema
Ostanki prve cerkve na Sveti Hemi Sveta Hema (nemško Hemmaberg; tudi Junska gora) je 842 nmv visok hrib nad povirjem Globasnice v Podjuni na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geopark Karavanke in Sveta Hema
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Geopark Karavanke in Tektonika plošč
Tonalit
Tonalit Diagram QAPF z rdeče obrarvanin področjem tonalita Tonalit je magmatska kamnina (globočnina) s felzično sestavo podobno granitu in faneritsko teksturo.
Poglej Geopark Karavanke in Tonalit
Topla (dolina)
Kmetija v dolini Tople Burjakov mlin Opuščeni rudnik svinca Topla (zgornji rov) Topla je alpska dolina pod južnim ostenjem Pece v bližini Črne na Koroškem.
Poglej Geopark Karavanke in Topla (dolina)
Travniški postavnež
Travniški postavnež (znanstveno ime Euphydryas aurinia) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Poglej Geopark Karavanke in Travniški postavnež
Ujede
Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red okrog 220 vrst ptic, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.
Poglej Geopark Karavanke in Ujede
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Poglej Geopark Karavanke in Unescova svetovna dediščina
Uršlja gora
Uršlja gora ali Plešivec (1699 metrov) je najvzhodnejši karavanški vrh, ki leži med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem.
Poglej Geopark Karavanke in Uršlja gora
Veliki studenčar
Veliki studenčar (znanstveno ime Cordulegaster heros) je vrsta raznokrilega kačjega pastirja, največji predstavnik rodu Cordulegaster ter eden največjih kačjih pastirjev v Evropi.
Poglej Geopark Karavanke in Veliki studenčar
Zoisova zvončica
Zoisova zvončica (znanstveno ime Campanula zoysii) je slovenska endemična rastlina, ki z raste le na območju Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah ter na manjšem rastišču v Trnovskem gozdu.
Poglej Geopark Karavanke in Zoisova zvončica