Hitreje kot brskalnik!
45 odnosi: Aluvialni stožec, Annamitsko gorovje, Azija, Đồng Nai (reka), Ba Bể (jezero), Bazalt, Bengalski zaliv, Boksit, Centralno višavje (Vietnam), Delta Rdeče reke, Fan Si Pan, Fosfat, Hanoj, Hošiminh, Indokitajski polotok, Južni Vietnam, Južnokitajsko morje, Jugovzhodna Azija, Junan, Kambodža, Laos, Les, Ljudska republika Kitajska, Mangan, Mekong, Mekongova delta, Mjanmar, Monsun, Nafta, Poplava, Premog, Sa Pa, Severni Vietnam, Tajska, Tajski zaliv, Tibet, Tibetanska planota, Tihi ocean, Tonkinški zaliv, Tonlé Sap, Topografija, Tropski ciklon, Vietnam, Vodna energija, Zemeljski plin.
Aluvialni stožec
Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.
Novo!!: Geografija Vietnama in Aluvialni stožec · Poglej več »
Annamitsko gorovje
Annamitsko pogorje ali Annamsko gorovje (Chaîne annamitique; ພູ ຫລວງ Phou Luang; Dãy (núi) Trường Sơn) je veliko gorovje vzhodnega ¸Indokitajskega polotoka, ki se razteza približno 1100 km skozi Laos, Vietnam in majhno območje na severovzhodu Kambodže.
Novo!!: Geografija Vietnama in Annamitsko gorovje · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Azija · Poglej več »
Đồng Nai (reka)
Reka Đồng Nai (vietnamsko sông Đồng Nai) je reka v Vietnamu, ki izvira v regiji Dong Nai River *http://www.undp.org.vn/mlist/envirovlc/012005/post64.htm Diesel fuel spills into Dong Nai River, from the United Nations Development Programme (UNDP) *http://www.saigonnezumi.com/tag/dong-nai-river/ Pictures of rural homes along the Đồng Nai River *http://www.ifpri.org/publication/improving-resource-allocation-and-incomes-vietnamese-agriculture Improving resource allocation and incomes in Vietnamese agriculture: A case study of farming in the Dong Nai River Basin, an International Food Policy Research Institute discussion paper. normativna kontrola Kategorija:_Reke v Vietnamu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Đồng Nai (reka) · Poglej več »
Ba Bể (jezero)
Jezero Ba Bể (vietnamsko Hồ Ba Bể; Ba pomeni tri, Bể je iz besede pé v jeziku Tay, kar pomeni "jezero") je največje naravno jezero v Vietnamu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Ba Bể (jezero) · Poglej več »
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Novo!!: Geografija Vietnama in Bazalt · Poglej več »
Bengalski zaliv
right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.
Novo!!: Geografija Vietnama in Bengalski zaliv · Poglej več »
Boksit
Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.
Novo!!: Geografija Vietnama in Boksit · Poglej več »
Centralno višavje (Vietnam)
Centralno višavje (Cao nguyên Trung phần), Južno Centralno višavje (Cao nguyên Nam Trung Bộ) Zahodno višavje (Tây Nguyên) ali Sredogorje (Cao nguyên Trung bộ) je ena od regij Vietnama.
Novo!!: Geografija Vietnama in Centralno višavje (Vietnam) · Poglej več »
Delta Rdeče reke
Delta Rdeče reke ali delta reke Hong (vietnamsko Châu thổ sông Hồng) je ravna nižina, ki jo tvorijo Rdeča reka in njeni pritoki, ki se združijo z reko Thái Bình v severnem Vietnamu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Delta Rdeče reke · Poglej več »
Fan Si Pan
Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Fan Si Pan · Poglej več »
Fosfat
Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.
Novo!!: Geografija Vietnama in Fosfat · Poglej več »
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Novo!!: Geografija Vietnama in Hanoj · Poglej več »
Hošiminh
Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.
Novo!!: Geografija Vietnama in Hošiminh · Poglej več »
Indokitajski polotok
Celinska jugovzhodna Azija, znana tudi kot Indokitajski polotok ali zastarelo Indokina, je celinski del Jugovzhodne Azije.
Novo!!: Geografija Vietnama in Indokitajski polotok · Poglej več »
Južni Vietnam
Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.
Novo!!: Geografija Vietnama in Južni Vietnam · Poglej več »
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Novo!!: Geografija Vietnama in Južnokitajsko morje · Poglej več »
Jugovzhodna Azija
Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.
Novo!!: Geografija Vietnama in Jugovzhodna Azija · Poglej več »
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Novo!!: Geografija Vietnama in Junan · Poglej več »
Kambodža
Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Geografija Vietnama in Kambodža · Poglej več »
Laos
Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.
Novo!!: Geografija Vietnama in Laos · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Geografija Vietnama in Les · Poglej več »
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Novo!!: Geografija Vietnama in Ljudska republika Kitajska · Poglej več »
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Novo!!: Geografija Vietnama in Mangan · Poglej več »
Mekong
Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Geografija Vietnama in Mekong · Poglej več »
Mekongova delta
Mekongova delta (ali preprosto), znana tudi kot Zahodna regija (Miền Tây) ali Jugozahodna regija (Tây Nam Bộ) je regija v jugozahodnem Vietnamu, kjer se reka Mekong približa in izliva v morje skozi mrežo rečnih kanalov.
Novo!!: Geografija Vietnama in Mekongova delta · Poglej več »
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Novo!!: Geografija Vietnama in Mjanmar · Poglej več »
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Novo!!: Geografija Vietnama in Monsun · Poglej več »
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Novo!!: Geografija Vietnama in Nafta · Poglej več »
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Novo!!: Geografija Vietnama in Poplava · Poglej več »
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Novo!!: Geografija Vietnama in Premog · Poglej več »
Sa Pa
Sa Pa je mesto na ravni okrožja province Lào Cai v severozahodni regiji Vietnama.
Novo!!: Geografija Vietnama in Sa Pa · Poglej več »
Severni Vietnam
Demokratično republiko Vietnam (DRV; vietnamsko Việt Nam Dân Chủ Cộng Hòa), znano tudi kot Severni Vietnam, je 2. septembra 1945 v Hanoju razglasil Ho Ši Minh.
Novo!!: Geografija Vietnama in Severni Vietnam · Poglej več »
Tajska
Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država, ki leži na polotoku Indokina v jugovzhodni Aziji.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tajska · Poglej več »
Tajski zaliv
Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tajski zaliv · Poglej več »
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Novo!!: Geografija Vietnama in Tibet · Poglej več »
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tibetanska planota · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tihi ocean · Poglej več »
Tonkinški zaliv
Tonkinški zaliv je severozahodni del Južnokitajskega morja in del Tihega oceana.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tonkinški zaliv · Poglej več »
Tonlé Sap
Tonlé Sap (običajno prevedeno kot »Veliko jezero«;; Ču: 海湯 Hán: 壺海) je jezero na severozahodu Kambodže.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tonlé Sap · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Geografija Vietnama in Topografija · Poglej več »
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Novo!!: Geografija Vietnama in Tropski ciklon · Poglej več »
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Novo!!: Geografija Vietnama in Vietnam · Poglej več »
Vodna energija
Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.
Novo!!: Geografija Vietnama in Vodna energija · Poglej več »
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Novo!!: Geografija Vietnama in Zemeljski plin · Poglej več »
