Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Geografija Vietnama

Index Geografija Vietnama

Vietnam je na vzhodnem robu Indokitajskega polotoka in zavzema približno 331.211,6 kvadratnih kilometrov, od katerih je bilo leta 1987 približno 25 % posejanih.

Kazalo

  1. 45 odnosi: Aluvialni stožec, Annamitsko gorovje, Azija, Đồng Nai (reka), Ba Bể (jezero), Bazalt, Bengalski zaliv, Boksit, Centralno višavje (Vietnam), Delta Rdeče reke, Fan Si Pan, Fosfat, Hanoj, Hošiminh, Indokitajski polotok, Južni Vietnam, Južnokitajsko morje, Jugovzhodna Azija, Junan, Kambodža, Laos, Les, Ljudska republika Kitajska, Mangan, Mekong, Mekongova delta, Mjanmar, Monsun, Nafta, Poplava, Premog, Sa Pa, Severni Vietnam, Tajska, Tajski zaliv, Tibet, Tibetanska planota, Tihi ocean, Tonkinški zaliv, Tonlé Sap, Topografija, Tropski ciklon, Vietnam, Vodna energija, Zemeljski plin.

Aluvialni stožec

Aluvialni stožec je pahljačast ali stožčast nanos sedimentov, ki so ga zgradili tokovi.

Poglej Geografija Vietnama in Aluvialni stožec

Annamitsko gorovje

Annamitsko pogorje ali Annamsko gorovje (Chaîne annamitique; ພູ ຫລວງ Phou Luang; Dãy (núi) Trường Sơn) je veliko gorovje vzhodnega ¸Indokitajskega polotoka, ki se razteza približno 1100 km skozi Laos, Vietnam in majhno območje na severovzhodu Kambodže.

Poglej Geografija Vietnama in Annamitsko gorovje

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Geografija Vietnama in Azija

Đồng Nai (reka)

Reka Đồng Nai (vietnamsko sông Đồng Nai) je reka v Vietnamu, ki izvira v regiji Dong Nai River *http://www.undp.org.vn/mlist/envirovlc/012005/post64.htm Diesel fuel spills into Dong Nai River, from the United Nations Development Programme (UNDP) *http://www.saigonnezumi.com/tag/dong-nai-river/ Pictures of rural homes along the Đồng Nai River *http://www.ifpri.org/publication/improving-resource-allocation-and-incomes-vietnamese-agriculture Improving resource allocation and incomes in Vietnamese agriculture: A case study of farming in the Dong Nai River Basin, an International Food Policy Research Institute discussion paper.

Poglej Geografija Vietnama in Đồng Nai (reka)

Ba Bể (jezero)

Jezero Ba Bể (vietnamsko Hồ Ba Bể; Ba pomeni tri, Bể je iz besede pé v jeziku Tay, kar pomeni "jezero") je največje naravno jezero v Vietnamu.

Poglej Geografija Vietnama in Ba Bể (jezero)

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Poglej Geografija Vietnama in Bazalt

Bengalski zaliv

right Bengalski zaliv, največji zaliv na svetu, obsega severovzhodni del Indijskega oceana.

Poglej Geografija Vietnama in Bengalski zaliv

Boksit

Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.

Poglej Geografija Vietnama in Boksit

Centralno višavje (Vietnam)

Centralno višavje (Cao nguyên Trung phần), Južno Centralno višavje (Cao nguyên Nam Trung Bộ) Zahodno višavje (Tây Nguyên) ali Sredogorje (Cao nguyên Trung bộ) je ena od regij Vietnama.

Poglej Geografija Vietnama in Centralno višavje (Vietnam)

Delta Rdeče reke

Delta Rdeče reke ali delta reke Hong (vietnamsko Châu thổ sông Hồng) je ravna nižina, ki jo tvorijo Rdeča reka in njeni pritoki, ki se združijo z reko Thái Bình v severnem Vietnamu.

Poglej Geografija Vietnama in Delta Rdeče reke

Fan Si Pan

Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.

Poglej Geografija Vietnama in Fan Si Pan

Fosfat

Fosfati - v anorganski kemiji - so soli fosforne kisline.

Poglej Geografija Vietnama in Fosfat

Hanoj

Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.

Poglej Geografija Vietnama in Hanoj

Hošiminh

Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.

Poglej Geografija Vietnama in Hošiminh

Indokitajski polotok

Celinska jugovzhodna Azija, znana tudi kot Indokitajski polotok ali zastarelo Indokina, je celinski del Jugovzhodne Azije.

Poglej Geografija Vietnama in Indokitajski polotok

Južni Vietnam

Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954.

Poglej Geografija Vietnama in Južni Vietnam

Južnokitajsko morje

Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.

Poglej Geografija Vietnama in Južnokitajsko morje

Jugovzhodna Azija

Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.

Poglej Geografija Vietnama in Jugovzhodna Azija

Junan

Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.

Poglej Geografija Vietnama in Junan

Kambodža

Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.

Poglej Geografija Vietnama in Kambodža

Laos

Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.

Poglej Geografija Vietnama in Laos

Les

za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.

Poglej Geografija Vietnama in Les

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Poglej Geografija Vietnama in Ljudska republika Kitajska

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Geografija Vietnama in Mangan

Mekong

Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.

Poglej Geografija Vietnama in Mekong

Mekongova delta

Mekongova delta (ali preprosto), znana tudi kot Zahodna regija (Miền Tây) ali Jugozahodna regija (Tây Nam Bộ) je regija v jugozahodnem Vietnamu, kjer se reka Mekong približa in izliva v morje skozi mrežo rečnih kanalov.

Poglej Geografija Vietnama in Mekongova delta

Mjanmar

Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.

Poglej Geografija Vietnama in Mjanmar

Monsun

Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.

Poglej Geografija Vietnama in Monsun

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Poglej Geografija Vietnama in Nafta

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Geografija Vietnama in Poplava

Premog

Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.

Poglej Geografija Vietnama in Premog

Sa Pa

Sa Pa je mesto na ravni okrožja province Lào Cai v severozahodni regiji Vietnama.

Poglej Geografija Vietnama in Sa Pa

Severni Vietnam

Demokratično republiko Vietnam (DRV; vietnamsko Việt Nam Dân Chủ Cộng Hòa), znano tudi kot Severni Vietnam, je 2. septembra 1945 v Hanoju razglasil Ho Ši Minh.

Poglej Geografija Vietnama in Severni Vietnam

Tajska

Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država, ki leži na polotoku Indokina v jugovzhodni Aziji.

Poglej Geografija Vietnama in Tajska

Tajski zaliv

Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.

Poglej Geografija Vietnama in Tajski zaliv

Tibet

Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².

Poglej Geografija Vietnama in Tibet

Tibetanska planota

Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.

Poglej Geografija Vietnama in Tibetanska planota

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Poglej Geografija Vietnama in Tihi ocean

Tonkinški zaliv

Tonkinški zaliv je severozahodni del Južnokitajskega morja in del Tihega oceana.

Poglej Geografija Vietnama in Tonkinški zaliv

Tonlé Sap

Tonlé Sap (običajno prevedeno kot »Veliko jezero«;; Ču: 海湯 Hán: 壺海) je jezero na severozahodu Kambodže.

Poglej Geografija Vietnama in Tonlé Sap

Topografija

topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.

Poglej Geografija Vietnama in Topografija

Tropski ciklon

Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.

Poglej Geografija Vietnama in Tropski ciklon

Vietnam

Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Poglej Geografija Vietnama in Vietnam

Vodna energija

Hidroelektrarna Dravograd Vodna energija ali hidroenergija je energija tekočih voda, kar je posledica gibanja naravnega vodnega kroga.

Poglej Geografija Vietnama in Vodna energija

Zemeljski plin

Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.

Poglej Geografija Vietnama in Zemeljski plin