Geografija Vietnama in Vietnam

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Geografija Vietnama in Vietnam

Geografija Vietnama vs. Vietnam

Vietnam je na vzhodnem robu Indokitajskega polotoka in zavzema približno 331.211,6 kvadratnih kilometrov, od katerih je bilo leta 1987 približno 25 % posejanih. Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.

Annamitsko gorovje

Annamitsko pogorje ali Annamsko gorovje (Chaîne annamitique; ພູ ຫລວງ Phou Luang; Dãy (núi) Trường Sơn) je veliko gorovje vzhodnega ¸Indokitajskega polotoka, ki se razteza približno 1100 km skozi Laos, Vietnam in majhno območje na severovzhodu Kambodže.

Annamitsko gorovje in Geografija Vietnama · Annamitsko gorovje in Vietnam · Poglej več »

Ba Bể (jezero)

Jezero Ba Bể (vietnamsko Hồ Ba Bể; Ba pomeni tri, Bể je iz besede pé v jeziku Tay, kar pomeni "jezero") je največje naravno jezero v Vietnamu.

Ba Bể (jezero) in Geografija Vietnama · Ba Bể (jezero) in Vietnam · Poglej več »

Bazalt

Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.

Bazalt in Geografija Vietnama · Bazalt in Vietnam · Poglej več »

Boksit

Boksit Boksit z jedrom nepreperele kamnine Boksit je najpomembnejša aluminijeva ruda.

Boksit in Geografija Vietnama · Boksit in Vietnam · Poglej več »

Delta Rdeče reke

Delta Rdeče reke ali delta reke Hong (vietnamsko Châu thổ sông Hồng) je ravna nižina, ki jo tvorijo Rdeča reka in njeni pritoki, ki se združijo z reko Thái Bình v severnem Vietnamu.

Delta Rdeče reke in Geografija Vietnama · Delta Rdeče reke in Vietnam · Poglej več »

Fan Si Pan

Fan Si Pan (vietnamsko Phan Xi Păng) je gora v Vietnamu.

Fan Si Pan in Geografija Vietnama · Fan Si Pan in Vietnam · Poglej več »

Hanoj

Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.

Geografija Vietnama in Hanoj · Hanoj in Vietnam · Poglej več »

Hošiminh

Mesto Hošiminh (Thành phố Hồ Chí Minh; severni, južni), prej (in še vedno splošno) znan kot Sajgon (Sài Gòn; severni, južni) je največje mesto v Vietnamu s približno 9 milijoni prebivalcev leta 2019.

Geografija Vietnama in Hošiminh · Hošiminh in Vietnam · Poglej več »

Južni Vietnam

Južni Vietnam, uradno Republika Vietnam Việt Nam Cộng hòa; Chữ Hán 越南共和; République du Viêt Nam), je bila država v Jugovzhodni Aziji, ki je obstajala od leta 1955 do 1975, v obdobju, ko je bil južni del Vietnama član zahodnega bloka med obdobjem hladne vojne po delitvi Vietnama leta 1954. Prvič je bil mednarodno priznan leta 1949 kot država Vietnam v okviru Francoske unije s prestolnico v Sajgonu (preimenovanem v Hošiminh leta 1976), preden je leta 1955 postal republika. Južni Vietnam je na severu mejil na Severni Vietnam, Laos na severozahodu, Kambodžo na jugozahodu in Tajsko čez Tajski zaliv na jugozahodu. Njeno suverenost so priznale ZDA in 87 drugih držav, čeprav ji zaradi veta Sovjetske zveze leta 1957 ni uspelo pridobiti vstopa v Združene narode. Leta 1975 jo je nasledila Republika Južni Vietnam. Ob koncu druge svetovne vojne so protijaponske gverilske sile Việt Minh (koalicija za nacionalno neodvisnost), ki jih je vodil komunistični borec Ho Ši Minh, septembra 1945 v Hanoju razglasile ustanovitev Demokratične republike Vietnam. Leta 1949 so protikomunistični politiki v Sajgonu oblikovali konkurenčno vlado, ki jo je vodil nekdanji cesar Bảo Đại. Referendum leta 1955 o prihodnji obliki vlade države je bil zelo sporen in se je končal z odstavitvijo Bảo Đạija s strani premierja Ngô Đình Diệma, ki se je 26. oktobra 1955 razglasil za predsednika nove republike. Po ženevski konferenci leta 1954 je opustila svoje zahteve po severnem delu države in vzpostavila svojo suverenost nad južno polovico Vietnama, ki jo sestavljata Cochinchina (Nam Kỳ) – nekdanja francoska kolonija in deli Annama (Trung Kỳ) – nekdanji francoski protektorat. Diệm je bil ubit v vojaškem udaru, ki ga je vodil general Dương Văn Minh s pomočjo Cie leta 1963, sledila pa je vrsta kratkotrajnih vojaških vlad. General Nguyễn Văn Thiệu je nato vodil državo po civilnih predsedniških volitvah, ki so jih spodbujale ZDA od leta 1967 do 1975. Vietnamska vojna se je začela leta 1955 z uporom novoorganizirane Nacionalne osvobodilne fronte za Južni Vietnam (Việt Cộng), oborožene in podprte s strani Severnega Vietnama, s podporo predvsem Kitajske in Sovjetske zveze. Večja eskalacija upora se je zgodila leta 1965 z ameriškim posredovanjem in uvedbo rednih sil marincev, ki so jim sledile enote vojske, ki so dopolnile kader vojaških svetovalcev, ki so vodili južne oborožene sile. Letala, bojne ladje in letalonosilke ameriške mornarice so na morju leta 1966 in 1967 izvajali redno bombardiranje nad Severnim Vietnamom, ki so se jim pridružile eskadrilje letalskih sil. Boji so dosegli vrhunec do te točke med ofenzivo Tet februarja 1968, ko je bilo udeleženih več kot milijon Južnovietnamskih vojakov in 500.000 ameriških vojakov v Južnem Vietnamu. Kar se je začelo kot gverilska vojna, se je sčasoma spremenilo v bolj običajen boj, ko se je razmerje moči izenačilo. Še večja oklepna invazija s severa se je začela med velikonočno ofenzivo po umiku ameriških kopenskih sil in je skoraj prevzela nekatera večja severna mesta, dokler je niso premagali. Kljub sporazumu o premirju v okviru Pariškega mirovnega sporazuma, sklenjenega januarja 1973 po petih letih pogajanj, so se boji nadaljevali skoraj takoj zatem. Redna severnovietnamska vojska in pomožne enote Việt-Cộng so leta 1975 sprožile veliko drugo konvencionalno invazijo kombiniranega orožja. Komunistične sile so 30. aprila 1975 prevzele Sajgon, kar je pomenilo konec Republike Vietnam. 2. julija 1976 sta se začasna revolucionarna vlada Republike Južni Vietnam in Demokratična republika Vietnam (Severni Vietnam) pod nadzorom Severnega Vietnama združili v Socialistično republiko Vietnam.

Geografija Vietnama in Južni Vietnam · Južni Vietnam in Vietnam · Poglej več »

Južnokitajsko morje

Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.

Geografija Vietnama in Južnokitajsko morje · Južnokitajsko morje in Vietnam · Poglej več »

Jugovzhodna Azija

Položaj jugovzhodne Azije Jugovzhodna Azija je podregija Azije, ki leži na stičišču tektonskih plošč, kar se kaže v potresoslovski in ognjeniški aktivnosti.

Geografija Vietnama in Jugovzhodna Azija · Jugovzhodna Azija in Vietnam · Poglej več »

Kambodža

Kraljevína Kambódža (prej poznana kot Kampúčija, kamboško Slika:Official_name_of_Cambodia.png, prečrkovano: Preăh Réachéanachâkr Kâmpŭchea) je država v Jugovzhodni Aziji z več kot 13 milijoni prebivalcev.

Geografija Vietnama in Kambodža · Kambodža in Vietnam · Poglej več »

Laos

Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.

Geografija Vietnama in Laos · Laos in Vietnam · Poglej več »

Ljudska republika Kitajska

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.

Geografija Vietnama in Ljudska republika Kitajska · Ljudska republika Kitajska in Vietnam · Poglej več »

Mekong

Mekong pred sončnim vzhodom Mekong je čezmejna reka v vzhodni in jugovzhodni Aziji.

Geografija Vietnama in Mekong · Mekong in Vietnam · Poglej več »

Mekongova delta

Mekongova delta (ali preprosto), znana tudi kot Zahodna regija (Miền Tây) ali Jugozahodna regija (Tây Nam Bộ) je regija v jugozahodnem Vietnamu, kjer se reka Mekong približa in izliva v morje skozi mrežo rečnih kanalov.

Geografija Vietnama in Mekongova delta · Mekongova delta in Vietnam · Poglej več »

Nafta

V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.

Geografija Vietnama in Nafta · Nafta in Vietnam · Poglej več »

Severni Vietnam

Demokratično republiko Vietnam (DRV; vietnamsko Việt Nam Dân Chủ Cộng Hòa), znano tudi kot Severni Vietnam, je 2. septembra 1945 v Hanoju razglasil Ho Ši Minh.

Geografija Vietnama in Severni Vietnam · Severni Vietnam in Vietnam · Poglej več »

Tajska

Tájska, uradno Kraljevína Tájska, je obmorska država, ki leži na polotoku Indokina v jugovzhodni Aziji.

Geografija Vietnama in Tajska · Tajska in Vietnam · Poglej več »

Tajski zaliv

Karta Tajskega zaliva Tajski zaliv, včasih pa tudi danes v nekaterih jezikih imenovan Siamski zaliv (tajko: Ao Thai ali อ่าวไทย) je robno morje Tihega oceana.

Geografija Vietnama in Tajski zaliv · Tajski zaliv in Vietnam · Poglej več »

Tonkinški zaliv

Tonkinški zaliv je severozahodni del Južnokitajskega morja in del Tihega oceana.

Geografija Vietnama in Tonkinški zaliv · Tonkinški zaliv in Vietnam · Poglej več »