Kazalo
44 odnosi: Atlantski ocean, Azori, Španija, Biskajski zaliv, Capelinhos, Duero, Evkalipt, Evropa, Evropski dihur, Faial (otok), Gibraltarski preliv, Gondvana, Guadiana, Habitat, Hrast plutovec, Iberski polotok, Köppnova podnebna klasifikacija, Kenozoik, Kuna belica, Kuna zlatica, Kune, Lagomorfi, Madeira, Makija, Mala podlasica, Mezozoik, Miño (reka), Močvirska rovka, Navadna veverica, Obmorski bor, Oceanski jarek, Oligocen, Otočje, Pangea, Pinija, Pravi kostanj, Program Človek in biosfera, Ramsarska konvencija, Srednjeatlantski hrbet, Sredozemsko morje, Tajo, Terceira (otok), Vidra, Vrtni polh.
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Geografija Portugalske in Atlantski ocean
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Geografija Portugalske in Azori
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Geografija Portugalske in Španija
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Poglej Geografija Portugalske in Biskajski zaliv
Capelinhos
Capelinhos (od Capelo + -inhos diminutive, ki dobesedno pomeni 'mali Capelos' ali 'mali rt') je monogenetski vulkan na zahodni obali otoka Faial na Azorih.
Poglej Geografija Portugalske in Capelinhos
Duero
Douro (portugalsko; špansko Duero; latinsko Durius) je reka Iberskega polotoka z največjim pretokom.
Poglej Geografija Portugalske in Duero
Evkalipt
Evkalípt (znanstveno ime Eucalyptus) je največje drevo v skupini listnatih dreves.
Poglej Geografija Portugalske in Evkalipt
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Geografija Portugalske in Evropa
Evropski dihur
Evropski dihur (znanstveno ime Mustela putorius) zraste v dolžino približno 40 cm, njegov rep pa meri do 17 cm.
Poglej Geografija Portugalske in Evropski dihur
Faial (otok)
Otok Faial je portugalski otok Centralne skupine (Grupo Central) na Azorih.
Poglej Geografija Portugalske in Faial (otok)
Gibraltarski preliv
Gibraltarski preliv iz vesolja. Pogled je usmerjen približno proti vzhodu, levo je Iberski polotok in desno Severna Afrika Gibraltarski preliv, tudi Gibraltarska ožina je ozek morski preliv, ki predstavlja edino povezavo med Atlantskim oceanom in Sredozemskim morjem ter ločuje Iberski polotok od Severne Afrike.
Poglej Geografija Portugalske in Gibraltarski preliv
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Geografija Portugalske in Gondvana
Guadiana
Guadiana (arabsko Wadi Ana, latinsko Anas, špansko/portugalsko Guadiana; IPA // oz. Odiana) je 778 km dolga reka, ki predstavlja državno mejo med Španijo in Portugalsko.
Poglej Geografija Portugalske in Guadiana
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Geografija Portugalske in Habitat
Hrast plutovec
Hrast plutovec z ogoljenim deblom. Deblo se po odstranitvi plutastega dela hitro obarva rdečkasto rjavo, potem pa se z leti (do naslednjega goljenja) zaradi vremenskih vplivov počasi obarva na sivo. Hrast plutovec (znanstveno ime Quercus suber) je značilno zimzeleno drevo v Južni Evropi.
Poglej Geografija Portugalske in Hrast plutovec
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Poglej Geografija Portugalske in Iberski polotok
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Geografija Portugalske in Köppnova podnebna klasifikacija
Kenozoik
Kenozoik je geološka doba, ki se je začela pred okoli 65 milijoni let in je trenutna in zadnja doba v geološki zgodovini Zemlje.
Poglej Geografija Portugalske in Kenozoik
Kuna belica
Kúna belíca (znanstveno ime Martes foina) je zver iz rodu kun.
Poglej Geografija Portugalske in Kuna belica
Kuna zlatica
Kúna zlatíca (znanstveno ime Martes martes) je zver iz rodu kun.
Poglej Geografija Portugalske in Kuna zlatica
Kune
Kune (znanstveno ime Mustelidae) so med družinami zveri najbolj raznovrstna in najštevilčnejša družina.
Poglej Geografija Portugalske in Kune
Lagomorfi
Lagomorfi oz.
Poglej Geografija Portugalske in Lagomorfi
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Geografija Portugalske in Madeira
Makija
Korziki Razširjenost makije Makija (- grmičevje, goščava, - goščava), je značilno sredozemsko gosto rastoče zimzeleno grmičasto rastlinje, visoko nekaj metrov.
Poglej Geografija Portugalske in Makija
Mala podlasica
Mála podlásica (znanstveno ime Mustela nivalis) je zver iz družine kun, ki živi tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Portugalske in Mala podlasica
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Geografija Portugalske in Mezozoik
Miño (reka)
Miño (/ˈmiːn.juː/, portugalščina Minho ali Miño (/ ˈmiːnjoʊ/ MEEN-yoh, španščina, galicijščina; protokeltsko *Miniu) je najdaljša reka v Galiciji s 340 kilometri, ki je v zadnjem delu mejna reka s Portugalsko. Po pretoku je to četrta reka Iberskega polotoka, za rekami Douro, Ebro in Tagus.
Poglej Geografija Portugalske in Miño (reka)
Močvirska rovka
Močvirska rovka (znanstveno ime Neomys anomalus) ki je razširjena tudi v Sloveniji.
Poglej Geografija Portugalske in Močvirska rovka
Navadna veverica
Navadna veverica (znanstveno ime Sciurus vulgaris), je vrsta veverice, ki poseljuje zmerna in hladna območja Evrazije, na vzhod pa seže vse do tihomorskih obal.
Poglej Geografija Portugalske in Navadna veverica
Obmorski bor
Obmorski bor (znanstveno ime Pinus pinaster) je drevo, ki spada v družino borovk.
Poglej Geografija Portugalske in Obmorski bor
Oceanski jarek
Pregled globokomorskih jarkov na Zemlji Oceanski jarek (angl. trench), znan v geologiji kot globokomorski jarek, je običajno podolgovata, vendar relativno ozka depresija na morskem dnu.
Poglej Geografija Portugalske in Oceanski jarek
Oligocen
Oligocen je geološko obdobje v zgodovini Zemlje.
Poglej Geografija Portugalske in Oligocen
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Geografija Portugalske in Otočje
Pangea
Zemljevid Pangee Pangea (grško - vse zemlje) je ime, ki se nanaša na supercelino, oziroma na pracelino v času mezozoika, preden je proces tektonike plošč razdvojil njene celine.
Poglej Geografija Portugalske in Pangea
Pinija
Pínija (znanstveno ime Pinus pinea), znana tudi pod imenom italijanski bor, sredozemski bor ali dežnik je iglasto drevo iz rodu borovcev (Pinus) v družini borovk (Pinaceae).
Poglej Geografija Portugalske in Pinija
Pravi kostanj
Pravi kostanj, tudi domači kostanj (znanstveno ime Castanea sativa) je drevo iz družine bukovk; uspeva na območju med Kavkazom in Sredozemljem.
Poglej Geografija Portugalske in Pravi kostanj
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Geografija Portugalske in Program Človek in biosfera
Ramsarska konvencija
Ramsarska konvencija je konvencija o mokriščih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot habitati vodnih ptic.
Poglej Geografija Portugalske in Ramsarska konvencija
Srednjeatlantski hrbet
Srednjeatlantski hrbet je srednjeoceanski hrbet (greben), divergentna meja tektonske plošče ali konstruktivna mejna ploskev, ki je na dnu Atlantskega oceana in je del najdaljšega gorskega območja na svetu.
Poglej Geografija Portugalske in Srednjeatlantski hrbet
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Geografija Portugalske in Sredozemsko morje
Tajo
Tajo (špansko: Tajo; portugalsko: Tejo, latinsko: Tagus, starogrško: Τάγος /Tagos) je najdaljša reka na Iberskem polotoku.
Poglej Geografija Portugalske in Tajo
Terceira (otok)
Terceira je otok v Azorskem otočju, sredi severnega Atlantskega oceana.
Poglej Geografija Portugalske in Terceira (otok)
Vidra
Vidra (znanstveno ime Lutra lutra) je zver iz družine kun, ki živi tudi na področju Slovenije.
Poglej Geografija Portugalske in Vidra
Vrtni polh
Vrtni polh (znanstveno ime Eliomys quercinus) je nočni glodavec iz družine polhov.
Poglej Geografija Portugalske in Vrtni polh