Kazalo
35 odnosi: Almati, Altaj, Amu Darja, Aralsko jezero, Balhaško jezero, Biotska raznovrstnost, Dezertifikacija, Erozija, Himalaja, Kaspijsko jezero, Kirgizistan, Kizilkum, Kjotski protokol, Levkemija, Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij, Mihail Gorbačov, Montrealski sporazum, Ogrožena vrsta (IUCN), Pšenica, Pesticid, Potres, Rusija, Semipalatinsk, Sir Darja, Slanost, Sol, Srednja Azija, Stepa, Testni poligon Semipalatinsk, Tihi ocean, Tjanšan, Turkmenistan, Ural (reka), Uzbekistan, Vzhodna Evropa.
Almati
Almati (kazaško in rusko Алматы) je največje mesto v Kazahstanu, ki je po popisu leta 2009 štelo skoraj 1,4 milijona prebivalcev.
Poglej Geografija Kazahstana in Almati
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Geografija Kazahstana in Altaj
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kazahstana in Amu Darja
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kazahstana in Aralsko jezero
Balhaško jezero
Balhaško jezero (Балқаш көлі, Озеро Балхаш, Ozero Balhaš) je delno slano endoreično jezero, ki leži južno od Kazaškega višavja na vzhodu Kazahstana v Srednji Aziji, s površino 18.200 km² eno največjih azijskih jezer in 15.
Poglej Geografija Kazahstana in Balhaško jezero
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Geografija Kazahstana in Biotska raznovrstnost
Dezertifikacija
Dezertifikacija ali širjenje puščav je vrsta degradacije tal, pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja vodna telesa, tudi rastline in prostoživeče živali.
Poglej Geografija Kazahstana in Dezertifikacija
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Geografija Kazahstana in Erozija
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Geografija Kazahstana in Himalaja
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Geografija Kazahstana in Kaspijsko jezero
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kazahstana in Kirgizistan
Kizilkum
Kizilkum (uzbeško Қизилқум, Kizilkum, قىزىلقۇم, kazaško Қызылқұм, Kizilkum, قىزىلقۇم, rusko Кызылкум, Kizilkum) je 15.
Poglej Geografija Kazahstana in Kizilkum
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Geografija Kazahstana in Kjotski protokol
Levkemija
Levkemíja (tudi belokŕvnost) je napredujoča razrast nenormalnih belih krvničk v krvotvornem tkivu in drugih organih, opredeljena po dominantnem celičnem tipu in času trajanja, ter zvišana koncentracija teh celic v krvi.
Poglej Geografija Kazahstana in Levkemija
Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij
Konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij (International Convention for the Prevention of Pollution from Ships), kratica MARPOL pokriva nesreče in operativno onesnaženje z nafto, kot tudi onesnaženje s kemikalijami, paketi, odpadno vodo, smeti ter onesnaženje zraka.
Poglej Geografija Kazahstana in Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z ladij
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Geografija Kazahstana in Mihail Gorbačov
Montrealski sporazum
Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (angleško Montreal Protocol on Substances That Deplete the Ozone Layer) je mednarodni sporazum o zmanjševanju in prenehanju uporabe ozonu nevarnih snovi.
Poglej Geografija Kazahstana in Montrealski sporazum
Ogrožena vrsta (IUCN)
Ogrožena (EN) vrsta je vrsta, ki jo je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) uvrstila na svoj Rdeči seznam zaradi možnosti izumrtja.
Poglej Geografija Kazahstana in Ogrožena vrsta (IUCN)
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Geografija Kazahstana in Pšenica
Pesticid
Škropljenje s pesticidi s pomočjo letala Pesticíd (iz latinskega pestis, kuga in cidium, umor) je kemikalija za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah.
Poglej Geografija Kazahstana in Pesticid
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Kazahstana in Potres
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija Kazahstana in Rusija
Semipalatinsk
Seméj (Semej) do leta 2007 znan kot Semipalatinsk (kazaško Семипалатинск, rusko: Семипалатинск), v letih 1917–1920 pa kot Alaš-kala (kazaško Алаш-қала, Alash-qala), je mesto v Kazahstanu, v Vzhodno Kazaški regiji in v kazahstanskem delu Sibirije.
Poglej Geografija Kazahstana in Semipalatinsk
Sir Darja
Cestni most čez Sir Darjo med Urgenčem in Buharo Sir Darja (perzijsko: سيردريا; tadžikistansko: Сирдарё, kazahstansko: Сырдария, arabsko: سيحون; uzbekistansko: Sirdaryo), tudi Syrdarya ali Sirdaryo, je reka v Srednji Aziji, včasih znana kot Jahartes ali Yaxartes iz starogrškega imena Ἰαξάρτης.
Poglej Geografija Kazahstana in Sir Darja
Slanost
Slánost je merilo za vsebnost soli (natrijevega klorida) v vodi.
Poglej Geografija Kazahstana in Slanost
Sol
Kristali soli Kuhinjska sol oziroma krajše sol je nujna sestavina velike večine jedi, pogosto tudi sladkih.
Poglej Geografija Kazahstana in Sol
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Geografija Kazahstana in Srednja Azija
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Poglej Geografija Kazahstana in Stepa
Testni poligon Semipalatinsk
Testni poligon Semipalatinsk (STS ali Semipalatinsk-21), znan tudi kot Poligon, je bil primarno testno prizorišče za jedrsko orožje Sovjetske zveze.
Poglej Geografija Kazahstana in Testni poligon Semipalatinsk
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Kazahstana in Tihi ocean
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Geografija Kazahstana in Tjanšan
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kazahstana in Turkmenistan
Ural (reka)
Ural (baškirsko Яйыҡ – Yayıq) je reka na skrajnem vzhodu Evrope, ki izvira na jugu Uralskega gorovja in teče prek ozemlja Rusije ter Kazahstana do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Geografija Kazahstana in Ural (reka)
Uzbekistan
Uzbekistan, uradno Uzbekistanska republika (O‘zbekistan Respublikasi) ali Republika Uzbekistan, je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kazahstana in Uzbekistan
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Geografija Kazahstana in Vzhodna Evropa