Kazalo
18 odnosi: Belgija, Celinski keltski jeziki, Francija, Francoščina, Galatščina, Galci, Galija, Grška abeceda, Indoevropski prajezik, Izumrli jezik, Keltiberščina, Keltski jeziki, Latinščina, Latinica, Lepontščina, Nemčija, Slovenščina, Staroitalska pisava.
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Galščina in Belgija
Celinski keltski jeziki
Celinski keltski jeziki so podskupina keltskih jezikov, ki obsega danes izumrle keltske jezike, ki so se v starem veku govorili na evropski celini.
Poglej Galščina in Celinski keltski jeziki
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Galščina in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Galščina in Francoščina
Galatščina
Galatščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti v pokrajini Galatiji v Mali Aziji.
Poglej Galščina in Galatščina
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Galščina in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Galščina in Galija
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Galščina in Grška abeceda
Indoevropski prajezik
Indoevropski prajezik ali praindoevropščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh indoevropskih jezikov.
Poglej Galščina in Indoevropski prajezik
Izumrli jezik
Izumŕli jêzik je jezik, ki nikomur ni več materni jezik, je pa to bil.
Poglej Galščina in Izumrli jezik
Keltiberščina
Keltiberščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti na Iberskem polotoku.
Poglej Galščina in Keltiberščina
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Galščina in Keltski jeziki
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Galščina in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Galščina in Latinica
Lepontščina
Lepontščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili keltski Leponti v severni Italiji, v rimski provinci Cisalpski Galiji (Gallia Cisalpina), kjer sicer obstajajo sledovi dveh starih keltskih jezikov: lepontskega in galskega.
Poglej Galščina in Lepontščina
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Galščina in Nemčija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Galščina in Slovenščina
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Galščina in Staroitalska pisava
Prav tako znan kot Cisalpinsko galsko, Transalpinsko galsko.