Kazalo
59 odnosi: Apostolska palača, Atenska akropola, Île-de-France, Šentjernejska noč, Beneška renesančna arhitektura, Benvenuto Cellini, Bitka pri Pavii, Château d'Amboise, Château de Chambord, Château de Chenonceau, Chinon, Cour d'honneur, David (Michelangelo), Donato Bramante, Dvorec, Firence, Fontainebleaujska šola, Franc I. Francoski, Francoska gotska arhitektura, Francosko kraljestvo, Freska, Grad, Grifin, Groteska, Italijanska renesansa, Ivana Orleanska, Kapitel, Kariatide, Katarina Medičejska, Klasicizem, Kolosej, Leonardo da Vinci, Louvre, Louvrska palača, Ludvik XII. Francoski, Manierizem, Michelangelo Buonarroti, Milano, Neapelj, Palača Fontainebleau, Panteon, Pariz, Panteon, Rim, Pariz, Pediment, Pilaster, Portik, Reims, Relief (umetnost), Rim, Rosso Fiorentino, ... Razširi indeks (9 več) »
Apostolska palača
Apostolska palača (latinsko Palatium Apostolicum; italijansko Palazzo Apostolico) je uradna rezidenca papeža, poglavarja katoliške cerkve, v Vatikanu.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Apostolska palača
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Atenska akropola
Île-de-France
Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Île-de-France
Šentjernejska noč
Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Šentjernejska noč
Beneška renesančna arhitektura
Beneška renesančna arhitektura je začela nastajati precej pozneje kot v Firencah, pravzaprav ne pred 1480-imi, in je skozi celotno obdobje večinoma povezana z arhitekti, ki so prišli delat v Benetke iz drugih delov Italije.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Beneška renesančna arhitektura
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Benvenuto Cellini
Bitka pri Pavii
Bitka pri Pavii se lahko nanaša na naslednje bitke.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Bitka pri Pavii
Château d'Amboise
Château d'Amboise. Château d'Amboise je château, ki se nahaja v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Château d'Amboise
Château de Chambord
Château de Chambord v Chambordu, Centre-Val de Loire, Francija, je eden najbolj prepoznavnih dvorcev na svetu zaradi svoje zelo značilne francoske renesančne arhitekture, ki združuje tradicionalno francoske srednjeveške oblike s klasičnimi renesančnimi strukturami.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Château de Chambord
Château de Chenonceau
Château de Chenonceau (francosko) je francoski dvorec, ki se razteza čez reko Cher, blizu majhne vasice Chenonceaux, Indre-et-Loire, Centre-Val de Loire.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Château de Chenonceau
Chinon
Chinon je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre-et-Loire.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Chinon
Cour d'honneur
Cour d'honneur ali častno dvorišče je arhitekturni izraz za tristrano dvorišče, ki ga obkrožajo glavna osrednja bivalna zgradba ali Corps de Logis in simetrična stranska krila, ki vsebujejo spremljajoče prostore.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Cour d'honneur
David (Michelangelo)
David je mojstrovina renesančnega kiparstva, ki jo je med letoma 1501 in 1504 ustvaril italijanski umetnik Michelangelo.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in David (Michelangelo)
Donato Bramante
Donato Bramante (1444 - 11. marec 1514) je italijanski arhitekt, ki je predstavil renesančno arhitekturo v Milanu in slog visoke renesanse v Rimu, kjer je bil njegov načrt za baziliko svetega Petra podlaga za načrtovanje Michelangelovega dokončanja.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Donato Bramante
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Dvorec
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Firence
Fontainebleaujska šola
Fontainebleaujska šola (francosko École de Fontainebleau) (ok. 1530 - ok. 1610) se nanaša na dve obdobji umetniške produkcije v Franciji v pozni renesansi, osredotočeni na kraljevo palačo Fontainebleau, ki sta bili ključni za oblikovanje severnega manierizma.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Fontainebleaujska šola
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Franc I. Francoski
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Francoska gotska arhitektura
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Francosko kraljestvo
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Freska
Grad
pa tudi.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Grad
Grifin
Ahemenidski grifin v Perzepolisu Islamski grifin v muzeju katedrale v Pisi Srednjeveška tapiserija, Basel, okoli 1450 Grifin ali grifon (grško: γρύφων, grýphōn, ali γρύπων, grýpōn, zgodnje oblika γρύψ, grýps; latinsko: gryphus) je legendarno bitje s telesom, repom in zadnjimi nogami leva; glava in peruti so orlova; in orlovimi kremplji na prednjih nogah.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Grifin
Groteska
Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Groteska
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Italijanska renesansa
Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, znana tudi kot Devica Orleanska, francoska narodna junakinja in svetnica Rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy-la-Pucelle, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Ivana Orleanska
Kapitel
Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Kapitel
Kariatide
Kariatide na Akropoli v Atenah Kariatide (Καρυάτις, množina: Καρυάτιδες) so ženski kipi, ki prevzemajo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Kariatide
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Katarina Medičejska
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Klasicizem
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Kolosej
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Leonardo da Vinci
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Louvre
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Louvrska palača
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Ludvik XII. Francoski
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Manierizem
Michelangelo Buonarroti
Michelangelo (polno ime Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni), italijanski kipar, arhitekt, slikar in pesnik, * 6. marec 1475, vas Caprese, Toskana, Florentinska republika (danes Italija), † 18. februar 1564, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Michelangelo Buonarroti
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Milano
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Neapelj
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Palača Fontainebleau
Panteon, Pariz
Pročelje Panteona Pariški Panteon je zgodovinsko in arhitekturno pomemben objekt v Parizu.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Panteon, Pariz
Panteon, Rim
Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.).
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Panteon, Rim
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Pariz
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Pediment
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Pilaster
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Portik
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Reims
Relief (umetnost)
Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Relief (umetnost)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Rim
Rosso Fiorentino
''Snemanje s križa'', Rosso Fiorentino, 1521 Rosso Fiorentino (rojen kot Giovan Battista di Jacopo), italijanski slikar, * 1494, † 1540.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Rosso Fiorentino
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Satir
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Sebastiano Serlio
Slavolok Septimija Severa, Rim
Slavolok Septimija Severa (italijansko Arco di Settimio Severo) na severozahodnem koncu Rimskega foruma je slavolok iz belega marmorja, ki je bil posvečen leta 203, da bi spominjal na zmage nad Parti cesarja Septimija Severa in njegovih dveh sinov, Karakala in Geta, dva pohoda proti Partom v letih 194/195 in 197-199.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Slavolok Septimija Severa, Rim
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Stoletna vojna
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Stolnica sv.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Stolnica sv. Dionizija, Saint-Denis
Torino
Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Torino
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Toulouse
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Poglej Francoska renesančna arhitektura in Tuilerijska palača