Kazalo
36 odnosi: André le Notre, Balustrada, Bordeaux, Charles Le Brun, Cour d'honneur, Dvorec, Francoska renesančna arhitektura, Francoski park, Gian Lorenzo Bernini, Graščina Vaux-le-Vicomte, Grški križ, Italijanska baročna arhitektura, Kolonada, Kolosalni red, Kupola, Les Invalides, Louis Le Vau, Ludvik XIII. Francoski, Ludvik XIV. Francoski, Ludvik XV. Francoski, Luksemburška palača, Manierizem, Marija Medičejska, Palača Barberini, Pariz, Pediment, Peristil, Pilaster, Place de la Concorde, Rennes, Robert de Cotte, Rocaille, Rohanova palača, Strasbourg, Sena, Tridentinski koncil, Versajska palača.
André le Notre
André Le Nôtre, (tudi André Le Nostre), francoski krajinski arhitekt in glavni vrtnar kralja Ludvika XIV, * 12. marec 1613, Pariz, † 15. september 1700, Pariz.
Poglej Francoska baročna arhitektura in André le Notre
Balustrada
Arhitekturni element balustradne ograje Balustrada (fran. balustrade, ograja, naslon iz stebričkov; ital. balaustrata, nižji zid) je v arhikteturi izraz za ograjo na balkonu ali stopnišču.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Balustrada
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Bordeaux
Charles Le Brun
Charles Le Brun (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690) je bil francoski slikar, fiziognomist, umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Charles Le Brun
Cour d'honneur
Cour d'honneur ali častno dvorišče je arhitekturni izraz za tristrano dvorišče, ki ga obkrožajo glavna osrednja bivalna zgradba ali Corps de Logis in simetrična stranska krila, ki vsebujejo spremljajoče prostore.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Cour d'honneur
Dvorec
Dvorec Betnava v Mariboru Dvorec je reprezentančna, običajno v nižinskem svetu zgrajena grajska stavba, namenjena predvsem bivanju in je bila središče fevdalnega gospostva.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Dvorec
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Francoska renesančna arhitektura
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Francoski park
Gian Lorenzo Bernini
Gian Lorenzo Bernini, italijanski baročni kipar, arhitekt, slikar in pisec 17. stoletja, * 7. december 1598, Neapelj, † 28. november 1680, Rim.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Gian Lorenzo Bernini
Graščina Vaux-le-Vicomte
Graščina Vaux-le-Vicomte je francoska baročna graščina, ki se nahaja v Maincyju, v bližini Meluna, 55 km jugovzhodno od Pariza v departmaju Seine-et-Marne, Francija.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Graščina Vaux-le-Vicomte
Grški križ
Tloris enakokrakega grškega križa (križ v kvadratu) ali križnokupolna cerkev je bil prevladujoča arhitekturna oblika bizantinskih cerkva srednjega in poznega obdobja.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Grški križ
Italijanska baročna arhitektura
Italijanska baročna arhitektura se nanaša na baročno arhitekturo, ki se je izvajala na italijanskem polotoku, v današnji Italiji, v času, ko so mestne države postopoma izgubile svojo neodvisnost in prešle pod tujo prevlado, najprej pod Španijo (1559 -1713) in pozneje Avstrijo (1713 -1796).
Poglej Francoska baročna arhitektura in Italijanska baročna arhitektura
Kolonada
Kolonada (francosko: colonnade.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Kolonada
Kolosalni red
V klasični arhitekturi je kolosalni red (imenovan tudi orjaški red) klasični red, pri katerem stebri ali pilastri potekajo čez dve ali več nadstropij.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Kolosalni red
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Kupola
Les Invalides
Hôtel des Invalides (»hiša invalidov«), običajno imenovana Les Invalides (francoska izgovorjava), je kompleks stavb v 7.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Les Invalides
Louis Le Vau
Louis Le Vau (1612 – 11. oktober 1670) je bil francoski baročni arhitekt, ki je delal za kralja Ludvika XIV. Bil je arhitekt, ki je pomagal razviti francoski klasicistični slog v 17.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Louis Le Vau
Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIII., kralj Francije in Navarre, * 27. september 1601, Fontainebleau, † 14. maj 1643, Saint-Germain-en-Laye.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Ludvik XIII. Francoski
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Ludvik XV. Francoski
Luksemburška palača
Luksemburška palača se nahaja na ulici 15 rue de Vaugirard v 6.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Luksemburška palača
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Manierizem
Marija Medičejska
Marija Medičejska, toskanska princesa in kasneje francoska kraljica, * 26. april 1575, Firence, † 3. julij 1642, Köln.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Marija Medičejska
Palača Barberini
Palača Barberini (italijansko Palazzo Barberini) je palača iz 17.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Palača Barberini
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Pariz
Pediment
Običajne oblike pedimentov, pogoste v baroku Zgornji del neoklasične grške Nacionalne akademije v Atenah, kaže pediment s skulpturami Pediment kot ''labodji vrat'' v Rev. Ebenezer Gay House, Suffield, Connecticut, 1742 Villa Capra ''La Rotonda'' Pediment je v arhitekturi trikotno čelo, ki tvori naklon strehe nad vhodom (prostora, strehe, ki ga podpirajo stebri, ki vodi do vhoda stavbe); ali podobna oblika se uporablja kot dekoracija nad vrati ali oknom.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Pediment
Peristil
Rekonstrukcija rimskega peristila in atrija v Pompejih Dekoracija v peristilni dvorani v templju Medinet Habu Peristil Dioklecijanove palače v Splitu danes Peristil v Grand Trianon Peristil (grško peristylos, lat. peristylum: obdan s stebri) je notranje dvorišče v templju v Egiptu, v helenistični Grčiji in rimski arhitekturi stebriščna veranda ali odprto stebrišče v stavbi, ki obdaja dvorišče ali atrij, ta pa lahko vsebuje notranji vrt.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Peristil
Pilaster
Detajl pilastra in arhitrava (s stebri na desni) na vhodu knjižnice Mitchell Library v Sydney, Avstralija Par korintskih pilastrov z visoko bazo na dvorcu v Sidneyu, Ohio Pilaster je arhitekturni element v klasični arhitekturi, ki ima le okrasno funkcijo.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Pilaster
Place de la Concorde
Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Place de la Concorde
Rennes
Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Rennes
Robert de Cotte
Robert de Cotte (1656 – 15. julij 1735) je bil francoski arhitekt-administrator, pod čigar nadzorom načrtovanja francoskih kraljevih stavb od leta 1699 so bile uvedene najzgodnejši detajli, ki so predstavljali rokokojski slog.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Robert de Cotte
Rocaille
Rocaille (francosko) je bil francoski slog razkošnega okrasja z obilico krivulj, kontra-krivulj, valov in elementov po vzoru narave, ki so se pojavili v pohištvu in notranji dekoraciji med zgodnjo vladavino Ludvika XV. To je bila reakcija na težo in formalnost sloga Ludvika XIV. Začelo se je okoli leta 1710, doseglo vrhunec v 1730-ih in se končalo v poznih 1750-ih, ki ga je nadomestil neoklasicizem.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Rocaille
Rohanova palača, Strasbourg
Rohanova palača je v Strasbourgu v departmaju Spodnji Ren v Franciji.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Rohanova palača, Strasbourg
Sena
Porečje reke Sene Sena (izgovori) je 777 kilometrov dolga reka v severni Franciji.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Sena
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Tridentinski koncil
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Francoska baročna arhitektura in Versajska palača